Eko je in, umetno je out … ter še nekaj drugih trendov, ki krojijo sodobne prehranske navade.
Zadnje čase smo priča vedno več trendom tudi v prehranski industriji, ne le v modi, kot smo bile navajene še pred nekaj leti. Na novo odkrivamo jogurte, blagodejne učinke čaja, pridelavo brez umetnih gnojil in podobno.
Mnogo od teh stvari so ljudje poznali že pred več kot tisoč leti, zdaj pa se delamo, kot da gre za revolucionarne novosti, zaradi katerih bomo dočakali 120 let in več. No, morda je zaradi dolgoletnega zastrupljanja planeta in ljudi spet prišel čas, ko se bo tako ali drugače treba vrniti k naravi.
Trend št. 1: Ekološko, organsko, biološko
Katero je pravo?
Verjetno si si že večkrat belila glavo s tem, kakšna je razlika med temi tremi izrazi. Ni je. V različnih državah ekološka živila označujejo različno, v Sloveniji pa zakon predpisuje uporabo uradne označbe ekološki skupaj z uradnim znakom za ekološka živila. Vsako bio živilo, ki ga kupiš, mora biti jasno označeno s pravilno označbo.
To pomeni, da je kontrolirano in znaku lahko zaupaš. Velikokrat ti kakšna branjevka ponuja super zelenjavo ali pa sadje in vneto zatrjuje, da je bio, vendar tega žal ne moreš vedeti. Morda res ni uporabljala nobenih nedovoljenih sredstev, lahko pa, da jih je. Prav zato imamo posebno označbo za taka živila, kar je zagotovilo, da je stvar, ki si jo kupila, res ekološko pridelana.
Trend št. 2: Funkcionalna živila
Več v enem
Prav gotovo dobro poznaš reklamo, kjer si punce urejajo prebavo na naraven način z jogurtom. Probiotični jogurti so le eden izmed izdelkov, ki spadajo med funkcionalna živila. Funkcionalna živila so po definiciji tista, ki so del vsakodnevne prehrane ter pozitivno vplivajo na zdravje in preprečevanje nastanka bolezni.
V splošnem gre za hrano, ki ima zaradi določenih snovi višjo prehransko vrednost, kot bi jo imela brez njih – npr. voda z dodatkom topnih vlaknin, mleko, obogateno s kalcijem, sok z dodanimi antioksidanti, jajca z izboljšano maščobno sestavo, kosmiči, obogateni z vitamini, piškoti z več vlakninami itd.
V glavnem se take trditve tudi dobro prodajajo, zato je danes že skoraj vsako živilo ‘obogateno’ z napisom, ki ti obljublja več zdravja. Dobro pa je, da veš, da je npr. slovenski probiotični jogurt ravno tako dober kot kakšen tuji, ki ga vneto oglašujejo. Razlika je le v tem, da slovenska zakonodaja ne dopušča navajanja zdravstvenih trditev, zato so tujci spet v prednosti.
Trend št. 3: Zdrave maščobe
Omega 3 in podobni ‘vesoljci’
Verjetno si že večkrat slišala, da so nekatere maščobe dobre, druge pa slabe. Zadnje čase sploh vsi opevajo omega 3 in omega 6 maščobne kisline in zdi se, kot da so končno iznašli maščobo, ki prinaša samo zdravje brez celulita in strahu pred tem, da se boš zredila. Kako bi se le, ko pa vsi pravijo, kako zdrave so te maščobe! No, ni čisto tako.
Maščobni kislini omega 3 in 6 spadata med esencialne, kar pomeni, da ju telo ne more proizvajati samo in ju moraš nujno zaužiti s hrano. “Vsaka celica v telesu potrebuje omega 3 maščobne kisline za normalno delovanje,’’ pravi Dr. Andrew Stoll, avtor knjige o omega 3 maščobnih kislinah. Prav zato večkrat slišimo, kako zdrave so te maščobe.
Ne pozabi pa, da imajo vse maščobe kalorično vrednost in da se tudi od najbolj zdravih lahko zrediš, če jih uživaš čezmerno. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je v hrani pomembno razmerje med omega 3 in 6 maščobnimi kislinami, ne le vsebnost posamezne. Dober vir nenasičenih maščob, predvsem omega 3, so ribe, zato naj bi jih po priporočilih prehranskih strokovnjakov jedli vsaj enkrat tedensko. Poskrbi le, da bodo čim bolj sveže.
Trend št. 4: Manj soli!
Tokrat pa čisto zares
Tale trend bi se moral v prehrani vsakega postaviti na prvo mesto. Preveč soli v prehrani je še vedno marsikdaj vzrok povišanega krvnega pritiska in srčno-žilnih bolezni, zaradi teh težav pa letno umre največ ljudi. Tudi sol je torej lahko nevarna, ne le različni umetni dodatki.
Mogoče ji posebnega mesta med ‘škodljivci’ ne daješ zato, ker je sol nekaj čisto običajnega. Kdo bi si mislil, da ti tako navadna stvar, kot je sol, v večjih količinah lahko tako zelo škodi. V času, ko smo vsi preobremenjeni s škodljivostjo različnih glutaminatov in drugih E-jev, pozabljamo, da na nas vsakodnevno preži tudi zelo pomemben in široko razširjen konzervans in dodatek – sol.
Zaradi njenih škodljivih učinkov letno umre več ljudi kot zaradi vseh E-jev skupaj. Po raziskavah Cindi Slovenija Slovenci še vedno preveč dosoljujemo hrano, najbolj problematična je Pomurska regija. Slovenci zaužijemo povprečno 12 g soli na dan, kar za štirikrat presega priporočila.
Cilj nacionalnega Programa za zmanjšanje soli v prehrani je zmanjšati vnos soli z 12 g na 5 g dnevno. Kakšen dan opazuj, koliko soli poješ. Sol se skriva tudi v salamah, kruhu, siru in vnaprej pripravljenih jedeh. Strinjamo se, da je označevanje vsebnosti soli na nalepkah izdelkov zelo pomanjkljivo in največkrat piše le, da izdelek vsebuje sol, koliko, pa ne piše.
Stvar ti lahko malo olajša to, da morajo biti na seznamu sestavin te razvrščene po količini od najvišje proti najnižji. Če je sol na drugem mestu od desetih, lahko torej sklepaš, da je je precej. Če si opazila, da hrano tudi pogosto dosoljuješ, poskusi količino postopoma zmanjšati. Sčasoma se bo tvoj okus privadil na manj slano hrano.
Trend št. 5: Voda
Najžlahtnejša kapljica
Morda se ti ne zdi, da je voda trend, vendar v nekem smislu je. Se spomniš koga, ki bi pred desetimi leti kupil ustekleničeno vodo? V želji po bolj zdravem življenju in čistejši vodi smo začeli množično kupovati ustekleničene vode. Pa je voda iz pipe res bolj onesnažena kot pred desetimi leti?
“V zadnjem desetletju pomembnejših sprememb v skladnosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode ne opažamo. Opazni so premiki v smeri rahlega izboljševanja kakovosti vodnih virov z vidika prisotnosti rastlinskih zaščitnih sredstev, kar je prav gotovo posledica ostrejše okoljske zakonodaje,’’ so nam povedali pristojni na JP Vodovod -Kanalizacija, ki je upravljavec vodovoda v Ljubljani in okolici.
Voda v Ljubljani je torej enako kakovostna kot pred leti, morda celo boljša. Če voda iz pipe ni pitna, te bodo o tem obvestili. “Če je število uporabnikov, ki živijo na območju, kjer je ugotovljena neskladnost, obvladljivo, jih obvestimo z dopisom, ki ga dostavimo neposredno v njihove nabiralnike. Če je število večje, se poslužujemo objav prek radijskih medijev, spleta in tiskanih objav, ki jih distribuiramo na informacijske točke na prizadetem območju.
V posebnih primerih pa se poslužujemo tudi razširjanja informacij prek Republiškega centra za obveščanje. Prav gotovo pa na manjših vodovodnih sistemih v Sloveniji, kjer so sistemi še vedno v upravljanju npr. vaških odborov, obveščanje ne poteka na predpisan način,’’ so še povedali na JP Vodovod - Kanalizacija. Voda iz pipe torej le ni tako slaba, kot smo mislile, zato si jo lahko privoščiš in zadostiš dnevni potrebi po njej – vsaj 1,5 litra!
Trend, ki prihaja: nutrigenomika
Nutrigenomika je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem povezav med hrano, ki jo zaužiješ, in odzivom tvojega telesa nanjo na molekularni ravni. Osnovno načelo je: kar je morda dobro zame, je lahko zate škodljivo.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so odkrili, da na to, ali si suha ali debela, pomembno vplivajo tvoji geni. Iz tega tudi izvirajo različna priporočila za prehranjevanje glede na krvne skupine ali genotip.
Nutrigenomika je resnična revolucija med načini prehranjevanja in hujšanja, saj posameznika obravnava osebno, glede na njegove genske lastnosti, in ne predpisuje splošnih diet, ki bi veljale za vse.
Če te zanima več, lahko bolj natančne informacije najdeš na spletni strani www.nutrigenomika.info, kjer najdeš nasvete strokovnjakov. Pri teh stvareh pa bodi vedno pozorna na to, kdo svetuje.
Živa Korošec
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
