Se praskate po lasišču? Zdravnik pojasnjuje, da se za tem skriva veliko več kot le slaba navada

Ja, enako velja tudi za tiste nadležne mozoljčke in kraste, ki jih kar ne moremo pustiti pri miru.

6. 8. 2025
Praskanje po lasišču lahko nakazuje na dermatilomanijo (foto: Profimedia)
Praskanje po lasišču lahko nakazuje na dermatilomanijo
Profimedia

Se pogosto zalotite, da se ob stresu ali dolgčasu praskate po lasišču? Ali pa si morda nekontrolirano praskate mozolj, krasto ali kakšno drugo nepravilnost na koži? Čeprav se to dogaja praktično vsem, pa se pri nekaterih lahko razvije v resno motnjo, imenovano dermatilomanija. Slednja lahko pušča fizične in čustvene posledice.

Ne spreglejte:

Kaj sploh je dermatilomanija?

Dermatilomanija je duševna motnja, pri kateri oseba kompulzivno praska, trga ali ščipa svojo kožo, pogosto do krvi ali brazgotin. Spada v skupino motenj, imenovanih BFRB (ang. body-focused repetitive behavior), torej vedenj, usmerjenih v telo, kot sta tudi puljenje las (trihotilomanija) in grizenje nohtov. V nasprotju s tem, kar si marsikdo misli, to ni le slaba navada.

Gre za notranji impulz, ki ga je izjemno težko nadzorovati in ga pogosto spremljata občutek napetosti pred vedenjem in olajšanje po njem.

Dermatillomanija se pogosto pojavi v povezavi z anksioznostjo, stresom, depresijo ali obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Lahko gre tudi za način (ne)zavednega soočanja z močnimi čustvi, dolgočasje ali potrebo po nadzoru. Nekateri začnejo z njo po kožnih težavah, kot so akne, kasneje pa jo nadaljujejo tudi brez očitnega razloga. Pogosto gre za začaran krog: oseba si poškoduje kožo, nato občuti sram, stisko in želi to prikriti, kar pa vodi v še več stresa in ponovitve vedenja.

15-letnik se je na letališču ločil od družine. Sledila je nočna mora vsakega starša

Kako veste, ali gre pri vas za motnjo?

Če se tako pogosto praskate, da vam na tistih mestih zaradi tega nastajajo rane ali brazgotine; če se ne morete ustaviti, četudi si to želite; če vedenje vpliva na vaše samozaupanje, družabno življenje ali spanec, … potem je čas, da se o tem iskreno pogovorite s strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kako s tem početjem prenehati.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Dr. Joe, M.D. (@drjoe_md)

Kaj vam lahko pomaga?

  • Psihoterapija, predvsem kognitivno-vedenjska terapija, ki pomaga prepoznati sprožilce in razviti nove odzive;
  • zdravila (v primeru hude anksioznosti ali depresije);
  • ozaveščanje in sprostitvene tehnike, ki zmanjšujejo napetost;
  • fizične preusmeritve (t. i. fidget igrače, elastični trakovi, obliži na prstih;
  • nenazadnje, nežnost do sebe (manj kritike, več razumevanja).

Dermatilomanija ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Je pogosta, resnična in premagljiva. In če se prepoznate v tem članku, vedite, da niste sami.

Zdravnik razkriva eno stvar, s katero se znebite napihnjenosti, refluksa in celo zastrupitve s hrano