Hrana je bistveni del našega življenja – lahko nam prinaša neverjetno veselje, hkrati pa stoji med življenjem in smrtjo. A kljub temu da za preživetje potrebujemo hrano, lahko daljši post prinese tudi pomembne koristi. V preteklosti, daleč nazaj, namreč ljudje niso načrtovali občasnega postenja ali šteli makrohranil. Jedli so, ko so lahko. "Torej so se bili prisiljeni postiti," je pojasnjuje dr. Valter Longo, raziskovalec dolgoživosti z Univerze v Južni Kaliforniji.
Ne spreglejte:
Danes pa imamo hrano praktično povsod na dosegu roke, vsaj v razvitem svetu, kar je močno spremenilo naše prehranske navade. "To je spremenilo naše prehranske vzorce," pravi dr. Vicki Catenacci, raziskovalka prehrane z Univerze v Koloradu. "Ljudje danes povprečno jedo v obdobju 14 ur vsak dan." Ker je hrana vedno na voljo, naši prebavni sistemi redko počivajo – post pa to obrne na glavo.
Kaj se torej zgodi med 36-urnim postom?
Po 4 urah: raven inzulina začne padati, telo pa začne porabljati shranjene sladkorje.
Po 8 urah: raven krvnega sladkorja še bolj pade, telo preide na uporabo glikogena za energijo.
Po 12 urah: začne se kurjenje maščob, inzulin dodatno pade in vstopite v stanje ketoze.
Po 16 urah: začne se avtofagija – telo se začne čistiti z razgradnjo poškodovanih celic in izločanjem toksinov.
Po 24 urah: poteka večje celično obnavljanje, vnetja se zmanjšajo in izboljša se občutljivost na inzulin.
Po 30 urah: raven rastnega hormona močno naraste, kar ščiti mišično maso in pospeši izgubo maščobe.
Po 36 urah: dosežete vrhunec avtofagije. Odmrle celice se odstranijo, začne se regeneracija tkiv in vaš metabolizem doživi popoln ponovni zagon.
Poglejte, kako naj bi bil videti ta proces:
Izredni profesor prehrane na Univerzi v Surreyju, Adam Collins, je sicer pojasnil naslednje: "Ali lahko te učinke dosežete že s 36-urnim postom enkrat tedensko, nisem prepričan." Opozoril je nameč, da veliko raziskav temelji na živalih – predvsem na glodavcih. James Betts, profesor fiziologije presnove na Univerzi v Bathu, pa je dodal: "Obstaja veliko domnevnih koristi pri delovanju na maščobah. Vendar veliko raziskav pri ljudeh teh koristi ni potrdilo. Zato v kratkem času ne vidimo dramatičnih učinkov na zdravje."
Kot pravi, smo med postom "pogosto tudi fizično manj aktivni, ker preprosto nimamo energije." Poleg tega obstaja še tveganje, da gremo predaleč. Hkrati pri Johns Hopkins Medicine opozarjajo, da lahko post, daljši od 24 ur, doseže nasproten učinek: namreč, če je telo predolgo brez hrane, ga lahko to "spodbuja k večjemu shranjevanju maščobe kot odziv na stradanje".
