Se vam je že zgodilo, da ste si med iskanjem ključev zamrmrali: "Kje si jih pustila, no?" Ali pa ste si pred pomembnim sestankom na glas rekli: "Daj, zmoreš." In potem upali, da vas ni nihče slišal? Dobra novica: z vami je vse v redu. Še več, morda ste celo nadpovprečno zbrani, kreativni ali čustveno inteligentni. Pogovarjanje s samim seboj na glas je namreč veliko bolj običajno (in koristno), kot si mislimo.
Ne spreglejte:
1. Vaši možgani imajo radi zvok vašega glasu
Notranji dialog imamo vsi. Razlika je le v tem, ali ostane v glavi ali pride na plano. Ko misli izgovorimo, aktiviramo dodatne možganske poti; tiste, povezane s sluhom, govorom in pozornostjo. To pomeni, da si informacije lažje zapomnimo, se bolje organiziramo in hitreje sprejemamo odločitve. Če si torej med kuhanjem na glas naštevate korake recepta ali si pred izpitom ponavljate snov, si v resnici pomagate do večje učinkovitosti.
Preprosto povedano: ko misel slišimo, postane bolj "resnična".
In tukaj postane stvar še bolj zanimiva. Raziskave kažejo, da govorjenje na glas dejansko izboljšuje kognitivno zmogljivost. Ko nekaj verbaliziramo, možgani dobijo dodatni "signal", ki okrepi fokus. V eksperimentih so udeleženci, ki so med iskanjem predmeta na glas ponavljali njegovo ime (na primer "rdeča skodelica"), ta predmet našli hitreje kot tisti, ki so ga iskali v tišini.
Zakaj? Ker z izgovarjanjem besede aktiviramo tudi vizualne centre v možganih. Slišano in izrečeno se poveže z mentalno sliko in pozornost se izostri. Namesto razpršenega brskanja dobimo ciljno usmerjeno iskanje. Enako velja za misli. Ko jih pustimo v glavi, so lahko kaotične. Ko jih izrečemo, jih strukturiramo. Glas jim da obliko.
2. To ni znak norosti, ampak samoregulacije
Pogovor s seboj je lahko močno orodje za uravnavanje čustev. Ko si rečete: "Umiri se, vse bo v redu," v bistvu aktivirate pomirjujoč odziv telesa. To je oblika samopodpore. Psihologi to imenujejo samousmerjanje, pri čemer gre za način, kako si pomagamo pri reševanju problemov, sprejemanju odločitev ali soočanju s stresom. Otroci to počnejo spontano ("Zdaj dam to sem, potem pa še to"), odrasli pa smo se naučili, da je to "čudno". Pa v resnici ni.
Še več, raziskave kažejo, da ljudje, ki uporabljajo tako imenovani "distancirani samogovor" (ko si rečejo svoje ime ali govorijo o sebi v drugi osebi, na primer: "Maja, umiri se"), lažje obvladujejo stres in sprejemajo bolj racionalne odločitve. S tem ustvarimo psihološko distanco, ki zmanjša čustveno preplavljenost. Pravzaprav je lahko to znak dobre notranje strukture.
3. Kreativni ljudje to počnejo pogosteje
Ljudje z bujno domišljijo, pisatelji, umetniki ali podjetniki pogosto razmišljajo na glas. Ko ideja zapusti notranji svet in dobi zvok, jo je lažje oblikovati, preveriti in razviti. Na glas izgovorjena misel omogoča dialog, tudi če je sogovornik isti. In ravno ta notranji dialog je pogosto prostor, kjer nastajajo najboljše ideje. Poleg tega verbalizacija pomaga pri kompleksnih nalogah. Ko na glas razčlenimo problem, razbremenimo delovni spomin. Namesto da bi vse držali "v glavi", misli sproti organiziramo. To poveča jasnost in zmanjša mentalni kaos.
Kdaj pa je to lahko znak stiske?
Pomembno je razlikovati med zdravim samogovorom in situacijami, ko oseba izgublja stik z realnostjo ali sliši glasove, ki jih ne prepoznava kot svoje misli. Če gre za zavesten pogovor s seboj, kjer veste, da razmišljate na glas, je to nekaj povsem običajnega. Če pa bi šlo za nehotene glasove ali občutek, da misli niso vaše, je takrat smiselno poiskati strokovno pomoč. Večina nas pa se pogovarja sama s seboj preprosto zato, ker nam to pomaga preživeti dan in biti bolj zbrani.
4. Morda ste bolj samozavestni, kot mislite
Naslednjič, ko si boste pred ogledalom rekli: "Danes bo dober dan," vedite, da si s tem gradite notranjo podporo. Ljudje, ki znajo sami sebe pomiriti, spodbuditi ali usmeriti, so pogosto bolj odporni na stres, imajo boljši spomin in so učinkovitejši pri reševanju problemov. In če vas kdo vpraša, zakaj govorite sami s sabo? Lahko mirno odgovorite: "Ker si pomagam razmišljati." In, iskreno, kdo vas razume bolje kot vi sami?
