Po mnenju zdravstvenih strokovnjakov imajo nekatera vsakdanja živila močan vpliv na nastanek kroničnih vnetij, ki so povezana z vrsto zdravstvenih težav. Ključ je v kakovosti in zmernosti – izbirajte bolj naravne vire in se izogibajte predelani hrani.
1. Gluten
Gluten je beljakovina v pšenici, ječmenu, rži, piri in kamutu – ter vseh izdelkih iz njih (kruh, testenine, piškoti, peciva). Težava je, da sodobna pšenica zaradi križanja vsebuje veliko več kromosomov kot nekoč, zato jo telo težje prebavi. Nepravilno razgrajen gluten lahko poruši črevesno ravnovesje, povzroči »sindrom prepustnega črevesja« in sproži vnetne procese.
Priporočljivo je, da omejite sodobno pšenico ter izbirate starodavna žita (enozrnica, kamut) ali naravne kisle kruhe, kjer fermentacija gluten delno razgradi.
2. Nizkokakovostni mlečni izdelki
Veliko odraslih ne proizvaja več dovolj encima laktaze, ki razgrajuje laktozo. To vodi do prebavnih težav, vnetij, težav s kožo, migren in bolečin v sklepih.
Poleg laktoze je težava tudi kazein – beljakovina v mleku. A1 beta-kazein (iz križanih kravjih pasem) lahko sproži vnetja, medtem ko je A2 kazein (iz koz, ovac ali starih pasem krav) manj škodljiv.
Ključna je tudi pridelava: krave na paši dajejo mleko bogato z omega-3, medtem ko industrijska reja z žiti in sojo poveča delež vnetnih omega-6. Prav tako predelava (pasterizacija, UHT) zmanjša hranila in obremeni prebavo.
Mannone priporoča: izbirajte bio izdelke, mleko koz/ovc ali Jersey krav, fermentirane izdelke (jogurt, sir), surovo maslo ali ghee.
Ne spreglejte:
- Koliko paste zares morate izstisniti na zobno krtačko? Zobozdravniki razkrivajo pravo "dozo"
- Mikrobiologinja razkriva, kako pogosto bi morali v resnici menjati posteljnino
3. Predelano in rdeče meso
Salame, klobase, slanina, steak in podobno vsebujejo nasičene maščobe, aditive in spojine, ki nastanejo pri visokih temperaturah ter sprožajo vnetne poti v telesu. Predelano meso vsebuje nitrate/nitrite, ki se lahko spremenijo v nitrozamine, povezane z oksidativnim stresom.
Rdečega mesa vam ni treba povsem izločiti – občasno pusto meso kakovostnega izvora lahko prinese pomembne hranilne snovi, kot so železo in vitamini B. Boljša izbira so perutnina, ribe in rastlinski proteini (tofu, stročnice).
4. Gazirane pijače, sladkarije in pecivo
Rafiniran sladkor povzroča hitre skoke sladkorja v krvi, kar vodi v inzulinsko odpornost in kronična nizkointenzivna vnetja. Prav tako hrani škodljive črevesne bakterije in oslabi črevesno pregrado.
Rafinirani sladkorji so v gaziranih pijačah, sladicah, pecivu, belem kruhu in prigrizkih. Naravni sladkorji v sadju so manj problematični, ker vsebujejo vlaknine in hranila, ki upočasnijo absorpcijo. Pri nakupu bodite pozorni na sestavine, kot so: glukozno-fruktozni sirup, koruzni sirup, javorjev sirup, kokosov sladkor, sadni koncentrat ali vse, kar se konča na »-oza«.
5. Ocvrta hrana
Ocvrta živila so pogosto pripravljena v rafiniranih oljih, ki pri visokih temperaturah tvorijo transmaščobe in oksidirana olja. To povečuje vnetja, oksidativni stres in lahko moti hormonsko ravnovesje (estrogen, progesteron), kar vpliva na plodnost, menstrualne cikluse in celo bolezni, kot sta endometrioza ali PCOS.
Redno uživanje ocvrte hrane je povezano tudi s pridobivanjem teže, inzulinsko odpornostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in porušenim mikrobiomom.
Domača priprava z visokokakovostnimi olji (olivno, avokadovo) občasno ni problematična – ključ je v zmernosti. Izogibajte se sestavinam z oznakami »hidrogenirano« ali »delno hidrogenirano«.
Povzeto po British Vogue
