Obilica ‘dobrega’ lahko škodi

Absolutno ‘zdravega’ živila ni, kot tudi ne obstaja popoln človek. Še tako veliko dobričino lahko okoliščine spremenijo v (začasno) zlobo. In tako je tudi s hrano.

Zgodba o kloramfenikolu v mleku se je pred kratkim razvila v pravo detektivko, afere o nepitni pitni vodi so realna vsakdanjost, novi primeri ‘norih krav’ pa nas niti ne ganejo več. Vendar tokrat odmislimo nevarnosti, ki nam pretijo s hrano zaradi onesnaženega okolja.

Prav tako ostanimo ravnodušne do živilske industrije z vsemi barvili, konzervansi in podobnimi aditivi, ki jih dodaja hrani, in do ‘veleumnih’, bolj ali manj predelanih živil, ter tudi raznih že pripravljenih pijač. Dajmo na stran biotehnološki napredek (gensko spremenjena hrana) in igranje z naravnim ravnovesjem. Taka in drugačna, grozljivki podobna dejstva bomo prihranile za kdaj drugič. Tokrat vabimo na zagovor pred Cosmo sodišče obtoženko, ne boste verjele svojim očem, samo mati naravo, in pretirane izkoriščevalce njenih darov.

Obramba pred sovražniki

V naravi velja pravilo zmaga najzmogljivejši. Vsak organizem se bori za svoj obstoj s prilagajanjem okolju in razvijanjem lastne obrambe. Pri tem je mogoče asociacija na aktualne dogodke (NATO, vojna v Iraku) neizogibna, toda mi smo imeli v mislih predvsem rastline. Te poleg snovi, potrebnih za svojo rast in razplod, proizvajajo tudi tako imenovane sekundarne metabolite, s katerimi se branijo pred nadležnimi jedci, zajedalci, bakterijami in virusi.

Vsem dobro znani sekundarni metaboliti so eterična olja. Če niste ravno naravoslovci, vam bodo imena alkaloidi, terpeni, glikozidi in podobno španska vas. Nič ne de, nekaj rastlinskih živil s temi spojinami boste lahko prav kmalu pobliže spoznale.

Jutranji prevretek kofeina

Kaj je prva stvar, na katero pomislite zjutraj? Če imate v mislih skodelico zvarka iz praženih semen, kakavovca, ste pravkar spoznale prvi metabolit. Kofein je alkaloid, ki spodbuja osrednje živčevje, delovanje srca in dihal. Poživi, ko smo utrujene, in podaljšuje sposobnost opravljanja telesnega dela. Spretna prevara, ki ji sledi občutek izčrpanosti!

Koliko je preveč: do okoli 300 mg kofeina na dan (če prevedemo: 2 do 3 skodelice kave) naj bi imelo pozitivne učinke. Večje količine kave lahko povzročijo nemir, nespečnost, glavobol, hitro dihanje in bitje srca, težave z želodcem, zgago, diarejo, ter ovirajo vsrkavanje nekaterih hranil, zlasti železa in kalcija. Nosečnicam priporočajo, naj se mu izogibajo, saj lahko količina, ki jo dobimo s približno štirimi skodelicami na dan, povzroči pri otroku razvojne nepravilnosti.

Dokazi, da kofein povzroča raka, stojijo na majavih tleh. Približno enake količine kofeina kot v skodelici kave najdemo v koli in mate listih, celo do enkrat več ga je v čaju (črnem, zelenem, oolong), čokolada vsebuje le neznatno količino kofeina.

Naredimo primerjavo: da bi dobile toliko kofeina, kot ga je v skodelici kave, bi morale pojesti 100 gramov temne čokolade. Za obogatitev biološkega znanja naj vam omenimo samo še nekaj alkaloidov, prisotnih v čaju in čokoladi: tein, teofilin in teobromin.

Babičina zmota

Rabarbara je v domači lekarni dolgo veljala kot odlično odvajalo. Res je, da korenine vsebujejo snovi, imenovane antrakinonski derivati, ki delujejo odvajalno, stebla rabarbare, ki jih navadno uživamo, pa teh snovi nimajo dovolj, da bi bili odvajalni učinki opazni. Sicer pa z rabarbaro v nobenem primeru ni pametno delati pojedine. Rastlina je visoko na seznamu hrane, bogate z oksalati (snovi, ki jih je veliko v urinu ljudi z ledvičnimi kamni).

Domnevajo, da lahko hrana z veliko oksalati v kombinaciji s kalcijem vpliva na tvorbo ledvičnih kamnov. Zato se še posebej izogibajte večjim količinam rabarbare, špinače, blitve in artičok. Koliko je dovolj? Do 180 miligramov oksalata ali drugače povedano 12 g rabarbare, 20 g kuhane špinače, 25 g artičok ali 25 g blitve. In če smo že omenile težave z zaprtjem, je vlaknina z dovolj tekočine resda najbolj učinkovit in naraven ukrep.

Po drugi strani pa lahko preveč hrane z vlakninami (predvsem otrobi in neprečiščena žita) povzroči napenjanje, napihnjenost, bruhanje, diarejo in zmanjša sposobnost telesa, da vsrkava določene rudnine (npr. železo, cink, magnezij, kalcij). Koliko je dovolj? Od 35 do 40 g vlaknin na dan.

Kako pa je z drugimi hranili, ki prežijo na nas v živilih? Ali tudi pri njih velja ‘čim več ne pomeni tem bolje’? Raziskujmo dalje:

1. Korenček in ostala betakaroten družba

Če bi na tem mestu razpravljale o dobrih učinkih betakarotena, bi kmalu zmanjkalo prostora. Zato še posebej velja opozoriti na škodljiv odmerek tega pigmenta, da ne bi slučajno začele hoditi naokoli oranžne kot marelice! Kadar imate na tedenskem jedilniku velike količine korenja, blitve, špinače, bučk, jeter, melon, marelic, zagotovo ne potrebujete dodatkov. Ker se betakaroten (ki se v telesu pretvori v vitamin A) skladišči v jetrih, je njegovo pomanjkanje redko. Koliko je preveč? 100.000 i.u. (mednarodnih enot) na dan, kolikor ga dobite s 350 g korenčka.

2. Oreški

Okusna in hranilna past s precej odlikami in z dvema slabostima – vsebujejo veliko maščob in lahko sprožijo rast virusa herpes. Preveč maščobe moti delovanje imunskega sistema in redi. A pazite: oreščki so bogati predvsem z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, takimi, ki so tudi v olivnem olju. Zato se jim ne odrekajte, razen če nimate težav s težo ali pogostih ‘izbruhov’ virusa herpes. Dokazano je namreč, da razmerje aminokislin arginin in lizin določi, ali se bo virus ponovno odpravil na pohod. Kadar je aminokislinsko razmerje porušeno in se tehtnica prevesi na stran arginina, se speči herpes zbudi. Dober vir arginina so oreški in čokolada.

3. Meso

Če ne jemo mesa, je morda prav tako nevarno, kot če ga jemo. Če pretiravate in se izogibate vsem živalskim izdelkom (tudi jajcem, mlečnim izdelkom in ribam), boste kaj kmalu izčrpale telesno zalogo vitamina B12. Posledice pomanjkanja tega ključnega vitamina so slabokrvnost, redkeje tudi možganske okvare. Zakaj je torej meso deležno toliko obtožb? Ker vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, predvsem sporne arahidonske kisline. Te sprožijo reakcije, ki lahko privedejo do artritisa in astme. Pri mesu bodite izbirčne in skromne (jejte raje pusto meso in ribe – zadostuje pa že 100 gramov na dan!).

4. Kaj je narobe z morskimi algami?

Tiste, ki ste navdušene nad japonsko kulinariko ali makrobiotiko, jih zagotovo poznate. Drugim so morda znane v obliki kapsul, tablet in praškov. Ker so morske alge izjemen naravni vir joda, morate biti z njimi zelo previdne – alge so le dodatek k hrani! Koliko je dovolj? Od 150 do 300 mikrogramov joda na dan, kar običajno pomeni (odvisno od vrste) manj kot pol grama morskih alg. Pretiran vnos joda lahko sproži hipertirozo (čezmerno delovanje ščitnice), nagnjenim k aknam pa lahko količina, ki preseže 1000 mikrogramov, povzroči težave.

Članek naj bo kratko svarilo vsem privrženkam diet, kot je tedenska jagodna dieta, ter ljubiteljicam enostranskega, dalj časa trajajočega prehranjevanja. Enolična hrana nikoli ne vsebuje vsega, kar potrebujemo!

Amrak Zalokar