Kaj pa če ti povemo, da je njihov zdravstveni karton veliko tanjši od našega, in bi se v resnici morali od njih celo kaj naučiti o človeku zares zdravi prehrani?
In eskimi niti niso edino ljudstvo, h kateremu bi se bilo dobro ozreti, preden (spet in spet) na glavo obrnemo lastne jedilnike.
Mario Sambolec, ki ga je pred dnevi dovolj razjezilo pisanje neke lifestyle revije, da je o zmotah in predsodkih, ki jih sodobni človek (čeravno pogosto zaveden) goji do hrane in domnevno zdrave prehranske piramide, ustvaril blog v nadaljevanjih (ki jih lahko slediš prek povezav v članku, ki ga v nadaljevanju povzemamo).
V svojem zadnjem blogu 'Bantu, Masaji, Inuiti' ugotavlja naslednje:
"'Zero OH' Inuiti delujejo predani načelu 'all meat, all fat, all the time!' (ves čas samo mast in meso) in uspevajo ob hrani, ki jo večinoma sestavlja meso tjulnjev in mast kitov (poznate morda zelenjavo ali sadje, ki bi uspeva pri -15°C), južnoafriško ljudstvo Bantu, v poljedelsko-vegetarijanskem slogu še dandanes koraka vštric z ogljikovimi hidrati v obliki koruze (znane kot 'soor'), sladkega krompirja, banan (in drugega sadja), fižola ter priložnostno količino rib, Masaji pa delujejo, kot bi obtičali v uvodni fazi Atkinskonove diete, saj si obroka enostavno ne znajo predstavljati brez sveže kravje krvi, surovega mleka, mastnega mesa, masla in drevesnega lubja."
Si se zgrozila ob prebranem?
Saj razumemo. Konec koncev nismo ne Eskimi, ne Masaji in ne govorimo Bantu. Smo pač otroci moderne prehranske industrije:
"In to ne pomeni, da se moramo v želji po dobrem zdravju odreči ugodju, katerega nam ta rodovnik omogoča, poprijeti za sulico in splezati na najbližjo jablano. Ravno to ugodje nam v marsičem koristi, le v kolikor ga znamo izkoristiti v dobro - botruje recimo k relativno visoki življenjski dobi (v primerjavi z Eskimi, Masaji in Bantu je ta brez izjeme višja; kvaliteta življenja je druga zgodba) in omogoča lahko dostopnost, pestrost in raznolikost ponudbe (Masaji verjetno ne bi glodali lubja, če bi imeli na razpolago poceni bone za 'all you can eat' kitajsko restavracijo)."
Kaj torej svetuje prehranski strokovnjak in bloger, Mario Sambolec?
"Pomembneje od vsega kar jemo je dejansko tisto, česar ne jemo. In prav to načelo povezuje ljudstva trdneje, kot jih ločita različna kmetijska usmeritev ali količina maščob v prehrani (ali OH ali B, ko smo že pri tem), saj živijo v praktično popolni odsotnosti sladkorja, industrijsko predelane hrane in trans (žarkih) maščob! "
Torej, ne poznajo uničujočega trojčka, ki mu pravim antihrana in ne dopuščajo, da bi njihovo zdravje določala prehranska piramida.
"Svojo usodo polagajo raje v roke pristne, lokalne ter tradicionalne hrane in zanimivo – ne poznajo sladkorne bolezni, težav s holesterolom, krvnim pritiskom, debelostjo … vsaj tako dobro ne, kot te poznamo mi. Ob upoštevanju današnjega biznisa diet in popularnosti umetno ustvarjenega konstrukta 'zdrave prehrane' razumem, zakaj so takšna poročila lahko za koga naravnost presenetljiva. Vsem trem ljudstvom bi namreč po tekočih standardih moralo groziti skorajšnje izumrtje, kljub temu pa vemo, da Inuiti niso debeli kot Ronald McDonald, Bantu ne hodijo okoli z injekcijami inzulina, Masajem pa nasičene maščobe (še) ne kukajo že iz ušes."
Pogoj je seveda pristna hrana, katera je v službi človeškega zdravja že od samega začetka – o njej so pisali veliki misleci kot sta Hipokrat in Lukrecij, nekoč so ob njej uspevali naši predniki, danes pa ta, v nemoči braniti se pred invazijo industrije in agresivnega oglaševanja, vedno bolj osiromašena zapušča naše krožnike.
In ... nezanemarljivo - karkoli že je moderno ta hip, ne gre pozabiti enostavnega dejstva: Ljudje smo vsejedi! Z Mariom se seveda strinjamo, čeravno je sam imel občutek, da mora k temu enostavnemu dejstvu vendarle zapisati še:
"... ne da bi ob tem razburil navzoče 'rastlinarje'. Javno zagovarjanje lastne ideologije je moderna pravica vsakogar, meja med 'prav' in 'narobe', oziroma na področju prehrane, med 'zdravim' in 'nezdravim' pa ni vedno jasno določljiva."
V branje priporočamo vse tri bloge:
- Težavna razmerja
- Hipokrat, Lukrecij, stric McDonalds
- in seveda tega, ki smo ga pravkar povzeli: Bantu, Masaji, Inuiti