Njena velikost – srečno vitka

Dokler se niso odločile, da težav ne bodo več pometale pod preprogo, da bodo pozabile na vseobljubljajoče diete ter prisluhnile svojemu srcu in telesu. Podale so se na novo pot, na kateri so slaščice in čipsi le občasen posladek v majhnih količinah.

Helena, 33

Razlika v kilogramih: 14

Helenina zgodba s kilogrami se začne s prvim resnejšim fantom – skupaj sta rada šla na pico in sladico, kmalu pa se je to poznalo na njunih teleščkih. “Ko sva se razšla, sem spremenila življenjski slog in shujšala za deset kilogramov, med študijem pa se jih je počasi spet nekaj nabralo. Ob koncu študija sem s spremembo življenjskega sloga shujšala, ob delu za računalnikom pa sem se spet zredila.”

Nazaj k naravi

“Nato sem ugotovila, da mi ne ustreza biti cele dneve  za računalnikom; začela sem delati na drugih področjih in več hoditi v naravo. Ponudila se mi je tudi priložnost za poletno prostovoljno delo na Pašmanu, kjer sem vstajala ob sončnem vzhodu, plavala, sledili so joga, zdrav zajtrk, delo z otroki, popoldne plavanje ali večurni sprehodi na drugo stran otoka, nabiranje zdravilnih zelišč in predvsem delo na sebi ter učenje, kako se imeti rada in uživati v tem, kar mi je dano.” V Ljubljano se je vrnila olajšana za štiri kilograme in čustveno navlako ter z novimi idejami in spoznanji, kakšno življenje ji ne ustreza več. A vrnitev v sivo meglo in mestni vrvež ji je prinesla šok, zato je poskusila v svoje vsakdanje življenje vnesti urnik s Pašmana in bolj razgibano delo.

Spremembe, ki odnesejo kilograme

“Čez dobro leto zdravega življenja, sveže hrane, gibanja v naravi in ukvarjanja s plesom sem imela 10 kilogramov manj in celo 1,5 centimetra v višino več; poravnala se mi je hrbtenica, zvita od malega. Tudi celulit se je opazno zmanjšal, po izgubi kilogramov pa moje telo ni bilo izoblikovano, saj nisem imela dovolj učvrščenih mišic. Trenirati sem začela moderno različico orientalskega plesa z elementi flamenka in joge. Poleti smo imeli nastopa, ki sta razkrila trebušček, in odločila sem se, da ga dokončno oklestim in preoblikujem. S sadnim dnem enkrat na teden je šlo še nekaj obročkov, imela sem še enotedenski post s sadnimi sokovi, vodo, čaji in sadjem, z redno in zdravo prehrano pa sicer vzdržujem isto težo. Od prvega poletja na Pašmanu si kuham sama – tisto, kar čutim, da moje telo potrebuje. To je predvsem živa, nepredelana hrana (veliko sadja, zelenjave, tekočine), ki mi da energijo, poleti vse sestavine naberem na domačem vrtu, nekaj pa tudi v gozdu, vaditi sem začela še pilates in bodybalance.”

Živa, 29 let

Razlika v kilogramih: 13

Njen boj s kilogrami se je začel v srednji šoli, ko sta se ločila starša.

“Praznino sem zapolnila s hrano, s športom se nisem več ukvarjala. Nisem jedla sadja in zelenjave, smokijem in čipsu sem hitro podlegla. Ko sem bila žejna, sem po navadi jedla. Če sem se odločila za dieto, so se kilogrami hitro vrnili. Fakulteta je bila prelomnica – dopoldne sem hodila na fitnes, popoldne na aerobiko. Takrat praktično nisem jedla, ko sem začela jesti po starih navadah, pa so se kilogrami vrnili, bilo jih je še več. Takrat so bile priljubljene tudi zabave, na katerih smo pili koktajle – z njimi so prišle dodatne kalorije in povečan apetit.”

Sprememba življenja

Živi so se kilogrami nabirali na zadnjici in bokih in nekaterim je bila s takimi oblinami še bolj všeč, sama pa se z njimi ni počutila dobro. “Pred nekaj leti sem se odločila, da bi bila rada zadovoljna sama s sabo. Dokončno sem pozabila na sladila in ugotovila, da imata hrana in pijača drugačen okus, če jima ne dodam sladkorja. Ne jem več pic, testenin, poznih prigrizkov, temveč ogromno sadja in zelenjave. Obvezno jem zajtrk, dopoldne pa sadje in oreščke. Včasih sem jedla šele takrat, ko sem bila že tako lačna, da mi je bilo vseeno, kaj in koliko pojem. Če se naučiš jesti počasi in zdravo, ne občutiš več valov volčje lakote, temveč zadovoljiš potrebe že z enim jabolkom in par oreščki. V službo si vedno prinesem vse, kar bom tisti dan jedla na delovnem mestu, največkrat sadje, oreščke in solato. Popoldne najraje jem zelenjavne juhe. Zvečer plešem tango, grem na fitnes ali tečem. Po treningu pojem hrske in včasih sir. Veliko bolje se počutim, če jem osnovna živila, torej sadje, zelenjavo, meso. Če si zelo zaželim tortice, si jo privoščim, a to kombiniram s telesno dejavnostjo.”

Diete niso rešitev

“Nobena dieta pri meni ne deluje. Dokler nisem začela poslušati svojega telesa in v glavi predelala nekaterih stvari, ni pomagalo nič. Pri meni se je zgodila preobrazba, ko sem začela drugače jesti in spremenila odnos do hrane.” V kožo, ki jo osrečuje, se je Živa prelevila v letu in pol. Zavedanje nove podobe je bilo počasno: “Ko sem gledala slike z morja v kopalkah, sem se šele zavedla, da sem v njih videti odlično. Tudi v trgovinah z oblačili je bil občutek, da so mi številke oblačil, ki sem jih vajena, popolnoma prevelike, odličen. Moja konfekcijska številka se je zmanjšala za tri do štiri.”

Renata, 38 let

Razlika v kilogramih: 40

Renata je prvič hujšala po prvem razredu osnovne šole. “Štiri poletja zapored so me starši poslali za tri tedne v zdravstveno kolonijo, ki mi je odpihnila nekaj kilogramov, a doma sem se vedno kmalu zredila. Doma sta skušala omejiti prenajedanje s sladkarijami in kruhom, a vedno so se ob meni znašle babice in tete s čokolado. Vse do prvih znakov pubertete, ko sem si ob mučnem iskanju oblačil, ki bi mi bila prav, priznala, da sem debela. To samopriznanje je bilo eno od vzrokov prvega shujševalnega programa. Med poletnimi počitnicami v sedmem razredu sem hujšala z akupunkturo in pod zdravstvenim nadzorom. Izgubila sem 12 kilogramov in pristala na srečnih 58. A hitro sem pridobila vso izgubljeno težo, za nagrado s pribitkom. Veliko sem se samopomilovala in se tolažila s hrano.”

19 let in 109 kilogramov

Čeprav je bila Renata priljubljena med sovrstniki, se zaradi debelosti ni sprejemala.  Poleti po prvem letniku srednje šole je spet zbrala moč, shujšala na želeno težo, nato pa zaspala na lovorikah in se zbudila s 109 kilogrami. “Polet števca na tehtnici je bil začetek uspešne poti zmanjševanja telesne teže. Stara sem bila 19 let. Razlika med kilogrami takrat in danes je 40 kilogramov, a vsi niso ušli v enem mesecu, enem letu, z njimi se borim vse življenje. Sem in tja pridobim kilogram, dva, celo tri, a ponovitve skokov iz mladostniškega obdobja ni bilo več.”

Zahrbtna bulimija

Po treh letih vzdrževanja telesne teže s samokontrolo pri prehranjevanju in z aktivnim gorskim kolesarjenjem je Renata odkrila 'rešitev' pred mukami samokontrole: bulimijo. “Strahu pred debelostjo, pred ponovitvami nesprejetosti me je odrešilo bruhanje na skrivaj po vsakem obroku. Sproščanje nezadovoljstva s samo seboj, nezadovoljstva v razmerju s fantom, s svojim življenjem je bilo prenajedanje s hrano, ki me ni nikoli zavrnila,  bila mi je v veliko tolažbo. Počutila sem se sprejeto, preplavljali so me občutki sproščenosti. Kmalu zatem je prišel občutek krivde. A zgodba se je ponavljala dolgih šest let. Bila sem resno zasvojena s hranjenjem. Nato se je nekaj v meni spremenilo. Nenadna in huda bolezen moje mame je pomenila začetek poti k osebnostni zrelosti. Zapustila sem fanta, s katerim nisem bila srečna, odselila sem se od staršev, diplomirala, zamenjala službo, si postavila cilje, začela novo obdobje v življenju. Sprva sem še bruhala, a vedno manj.”

Novi začetek in liposukcija

“Leto ali dve po nešteto shujševalnih kurah in intenzivno ukvarjanje s športom mi niso odnesli t. i. jahalnih hlač, ki jih zaradi genetskih zasnov brez operacije ne bi zmogla nikoli sleči. Odločitev za operacijo in prekinitev zasvojenosti s hrano ter nasilnega bruhanja sta sovpadali; prvo je podzavestno pogojevalo drugo. Prvi dnevi in tedni abstiniranja so bili težavni. Šele po dveh letih je odpadel še zadnji sram pred resnico povedati najbližjim o svoji agoniji s hrano. Abstiniranje ni prineslo dodatnih kilogramov, v naslednjih desetih letih jih je predvsem odnašalo.”

Pot v zrelost in objem najdražjega

“Pot k zrelosti se je šele začela. S prebiranjem knjig o osebnostni rasti, soočenjem s težavami, spoznavanjem sveta in postavljanjem realno visokih ciljev v življenju mi uspeva. Pot k sebi sem začela z budilko ob 3:30 in tekom okoli Blejskega jezera, da sem bila lahko ob 7:00 že v službi v Ljubljani. Potem sem srečala svojega najdražjega in v ranih jutrih tečem le še včasih, moje tekaške proge pa so postale daljše in pred dvema letoma sem pretekla prvi maraton. Ultramaraton shujševalnih kur pa žal še ni končan in verjetno nikoli ne bo, ker imam debelost zapisano v genih. Šele pred kratkim sem 'slišala' svoje telo, katera vrsta hrane mu najbolj prija in si z njo ne povzročam slabe volje. Najpomembneje je, da sprejemam sebe takšno, kakršna sem. Mojemu egu najbolj prijajo sproščena oblačila številke 40, veliko gibanja, hrana, ki prija telesu in umu, ter obilo zadovoljstva v življenju. Razvajanje je vključeno. In mirno sprejetje kakšnega dekagramčka preveč na tehtnici brez slabe volje, kajti ta bo prinesla še enega.”

Helenini minitriki

• Post enkrat na teden.
• Kosilo ob dvanajstih, obvezen je zajtrk.
• Vedno imej pri sebi vodo, sadje, oreščke, prepečenec.
• Po 19. uri ne jej kruha in sladkarij, lahko pa solato, paradižnik
• Ko boš učvrstila trebušne in hrbtne mišice, se bo trebušček potuhnil, celotna postava bo ­videti drugače.
• Imej se rada in poslušaj svoje telo, kaj potrebuje v določenem trenutku!

Dogajalo se je tudi Živi

• Prej nisem imela dobrega odnosa do sebe in hrana je bila velikokrat moja skrita tolažba. Če sem se slabo počutila ali pa me je kaj morilo, sem pojedla celo vrečko čipsa.
• Vsi gremo radi na dobro zabavo, a ni nam treba piti presladkih koktajlov, veliko bolje je, da popijemo kozarec ali dva dobrega vina.
• Ko se pri sebi odločiš za celostno spremembo – ko predelaš stvari, ki te tarejo, gre vse veliko lažje. V glavi razčistiš, odrasteš.

Renatini nasveti za uspešno dieto

• Pozitivna naravnanost – močna želja po spremembi lahko prinese uspehe – to je predpogoj za za­četek diete. Dobra volja je najbolja!
• Zdravje – dieta nikoli ne sme biti zdravju škodljiva.
• Realni cilji – nerealni cilji po­vzro­čajo negativen stres in marsikdaj neželene rezultate na tehtnici.

Besedilo: Petra Arula, fotografija: Aleksander Štokelj, stiliranje: manca čampa, ličenje: nika veger. Renata nosi obleko Dorothy Perkins in škornje Bronx. Živa nosi obleko Guess in sandale, last stilistke. Helena nosi obleko Desigual in čevlje Starlet.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc