Ščetkanje zob zjutraj in zvečer ter po vsaki jedi ni dovolj za zdrave zobe in sproščen naraven smehljaj.
“Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer čisti si zobe skrbno, to si piši za uho!” smo drdrali v osnovni šoli in še danes nam te besede odzvanjajo v ušesih.
Da bi čim manjkrat sedeli na zobozdravniškem stolu, obkroženi s svedri, kleščami, škarjami in z drugimi strašljivimi instrumenti, si vsak dan pridno umivamo zobe s ščetko (od dlesni proti zobem, jasno), uporabljamo kremo s fluorjem ali pa tisto z zelišči, kot bober iz reklame, in postopek zaokrožimo z nitko in s strgalom za jezik, da ne bi slučajno, kljub pravilnemu ščetkanju, ostal kakšen predel ustne votline neočiščen.
S tem bi si v šoli zaslužili odlično oceno s plusom povrhu. Naše prizadevanje bi enako ocenili tudi zobozdravniki, toda ... Za vse, ki bi rade čim manjkrat slišale “Odprite usta na široko” in tistega iuuu, iuuu, drrr zvoka, in za tiste, ki nočejo več zardevati zaradi neprijetnega ustnega zadaha, smo se šli detektive in do potankosti razvozlali skrivnosti nasmejanih ljudi.
Dejstvo: Presna in zdrava hrana je naravna ščetka.
“Živo se spominjam, ko nam je profesor zemljepisa v zadnjem letniku gimnazije na predavanju z diapozitivi v šali dejal: ‘Tudi jaz bi imel tako bele zobe kot ta mladenka s Haitija, če bi vsak dan pojedel kilogram sadja,’” obudi 29-letna Špela, turistična vodička, spomin nastavek, ki ji je spremenil življenje.
“Ker sem zelo sladkosnedna in ker nisem najbolj športen tip človeka, sem si v gimnazijskih letih ‘pridelala’ precej odvečnih kilogramov, poleg tega so vse pogostejši in manj prijetni postali tudi obiski pri zobozdravniku. Ob tistih učiteljevih besedah me je prešinilo: Slaščice bom zamenjala za sadje!”
Posledica: Špela ima sedaj zdrave, lepe zobe in je zadovoljna s svojo postavo. Pravi, da se ji ni treba ničemur odrekati: “Sladkanja nisem opustila, spremenila sem le način. Rozine in suhe fige so slajše od vsakega bonbona - seveda vse v mejah normalnega.”
Cosmo pravi: Uživanje sladkorja je prav gotovo eden glavnih vzrokov za nastanek zobne gnilobe. Sladkor omogoča vezavo ustnih bakterij na površino zoba. Nastane obloga, v kateri se razmnožujejo bakterije in izločajo kislino, ki nato načenja sklenino in povzroča vnetje dlesni. Špelina odločitev, da sladkarije nadomesti s sadjem, je zelo pohvalna.
Raziskave so namreč pokazale, da lahko z uživanjem zdrave hrane, seveda ob določenih pogojih, dosežemo enak učinek kot z zobno krtačko. Toda ker niti s pravilnim ščetkanjem ne očistite vseh zobnih ploskev, uporabljajte poleg ščetke redno tudi zobno nitko ali medzobne ščetke ter strgalo za jezik.
Vprašanje: Zakaj mi smrdi iz ust?
Ni bil strasten poljub tisti, zaradi katerega so se Vivien Leigh šibila kolena v filmu V vrtincu, niti sloves zapeljivca in lomilca ženskih src, ki se je držal Clarka Gabla. V omedlevico je ob poljubih padala zaradi njegovega slabega zadaha!
Posledica: Viri poročajo, da je nadarjena lepotička sovražila kadre, v katerih se je morala poljubljati s Clarkom Gablom.
Cosmo pravi: Vzrok za neprijeten igralčev zadah je bila pijača, saj je baje rad globoko pogledal v kozarec, sicer pa je za zadah v 90 odstotkih kriva slaba ustna higiena. V neočiščenih medzobnih prostorih, v vdolbinah jezika in obzobnih žepkih gnezdijo bakterije, ki razkrajajo ostanke hrane in proizvajajo žveplo, zaradi katerega lahko iz ust zaveje neznosen vonj.
Najnovejše raziskave kažejo, da je najpomembnejši izvor zadaha hrbtišče jezika, zato naj bo poleg ščetke in zobne nitke glavni pripomoček tudi strgalo za jezik. Če se zadah pojavlja zjutraj, je to povsem običajno, saj se ponoči zmanjša izločanje sline, ki spira usta in odstranjuje bakterije. Spijte kozarec vode, nesladkanega čaja ali razredčenega pomarančnega soka in težava bo rešena; izločanje sline lahko spodbujate tudi z žvečenjem žvečilnega gumija, vendar naj bo brez sladkorja, da dosežete ustrezen učinek.
Dejstvo: Zaslepljajoča belina
“Auaa,” je zajavkala Pia in skremžila obraz, ko se je mrzel zrak dotaknil njenih zob, “skeli!” Ker se ji je pojav zdel nekoliko neobičajen, se je naročila pri svojemu zobozdravniku: “Pred približno letom dni sem si začela čistiti zobe večkrat na dan z zobno pasto za beljenje zob. Kmalu mi njen učinek ni več zadostoval, želela sem še bolj bele zobe, tako bele in čudovite, kot jih imajo brhke manekenke in hulivudske lepotice na fotografijah v revijah.
Kot naročeno sem na televiziji zasledila reklamo za sredstvo za beljenje zob doma,” zaupa zobozdravniku 25-letnica. “Postopek beljenja sem medtem nekajkrat ponovila in da bi bil učinek močnejši, sem pustila belilo ponavadi učinkovati dlje, kot je priporočeno v navodilih.”
Posledica: Poškodovana, močno stanjšana zobna sklenina, zaradi česar so Piini zobje videti skorajda prozorni, in odmik dlesni od zoba.
Cosmo pravi: Do obrabe zobne sklenine (abrazije) pride zelo pogosto zaradi premočnega ščetkanja, pretrdih ščetin, prekomerne uporabe abrazivnih zobnih krem, razvad, kot so kajenje pipe, grizenje pisal, nohtov in podo bnega, pa tudi zaradi beljenja in nočnega škripanja in stiskanja z zobmi (bruksizma).
Ko se zaščitna plast zoba obrabi, poškodba hitro napreduje v mehkejše plasti znotraj zoba (dentin in zobno pulpo, v kateri so živci in krvne žile), posledica tega je bolečina, ki se občuti med hranjenjem, pitjem hladnih pijač, včasih lahko postane boleče celo globoko dihanje skozi usta. Občutljivost zoba zobozdravnik uspešno odpravijo s fiksno zobno protetiko, plombami ali različnimi premazi.
Z domačimi belilnimi sredstvi bodite izredno previdne, saj belilo ne stopi le organske plasti (zabarvan del zoba), temveč tanjša tudi anorgansko snov (sklenino). Če si že morate beliti zobe, je veliko pametneje, da vse skupaj prepustite zobozdravniku, ki se bo na podlagi stanja vaših zob odločil za najbolj varen postopek.
Vprašanje: Imava v stanovanju miši?!
„Nasmešek, prosim!” zakriči fotograf, Pia se privije k svojemu bodočemu možu Marku in še preden se bliskavica sproži in za vedno ovekoveči njuno srečo, razkrije širok nasmeh na njenem obrazu lepe, bleščeče zobe, o kakršnih sanja vsaka ženska. Toda za navidez zdravimi zobmi se skriva resna težava, ki je povezana s Piino odgovornostjo in stresom na delovnem mestu – bruksizem ali poljudneje: stiskanje, ponoči pa tudi škripanjez zobmi.
Marko je ponoči že večkrat slišal nekakšno škrtanje, toda mislil je, da hrup povzročajo miši. Kljub temu, da je po stanovanju nastavil pasti, glasovi niso pojenjali – dokler jim ni nekega večera natančneje prisluhnil in ugotovil, da je tista miška, ki ga zbuja sredi noči, Pia.
Posledica: Bruksizem povzroča počasno obrabljanje zobne sklenine in skrajševanje zob. Zaradi tega se zgornja in spodnja čeljust približujeta druga drugi, tako da se približuje razdalja tudi med ustnico in nosom. Koža okrog oči, ustnic in lic se lahko povesi, tako da ste videti starejši, kot ste v resnici.
Pri štiridesetih ali petdesetih ima večina bruksistov takšno okvaro zob, da potrebujejo protetično rehabilitacijo. Zaradi povečane sile, ki deluje na zobe s stiskanjem in škripanjem, se sčasoma spodnje obrazne mišice tako povečajo, da dobi čeljust oglato obliko.
Cosmo pravi: Nočno škripanje izvaja na zobe, dlesni in sklepe zelo velike sile. Sila, ki jo nekateri pri tem proizvajajo, je trikrat, pa tudi do 10-krat večja kot pri žvečenju. Zdravljenje bruksizma je dokaj nezanesljivo, učinkovitega zdravila ni. Poškodovane zobe in druge posledice stiskanja se lahko pozdravi (tako lahko na primer močne čeljustne mišice, zaradi katerih dobi obraz oglato obliko, kirurško odstranijo ali pa z injiciranjem toksinov zmanjšajo mišično maso in tako nekako oblikujejo prejšnjo obliko mišice), vendar je zdravljenje nesmiselno, če se ne reši vzrok težav.
Z vprašalnikom ‘Ali potrebujete nočnega čuvaja?’ preverite, ali ste bruksistka. Pogovorite se s svojim zobozdravnikom, ki bo glede na stanje vaših zob ocenil, kako se bosta zdravljenja lotila. Za začetek vam lahko naredi iz silikona opornico za zobe, ki jo vstavite v usta pred spanjem (nekaj podobnega lahko dobite tudi v bolje založenih trgovinah s športno opremo).
Amrak Zalokar
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc