Ko se odrečeš hrani

Naše krščansko izročilo v času pred veliko nočjo zapoveduje post. Takrat naj bi se odrekali mesu, namesto njega pa za kosilo raje pojedli ribo, ki je, resnici na ljubo, prav tako meso. Mnogi se tega pravila držijo še danes, le da takšen post ni čisto pravi post.

Tisti, o katerem bomo pisali, je post, ob katerem človek ne uživa trde hrane, temveč pije samo tekočino. S tem po besedah nutricionista Marjana Videnška, enega najbolj vidnih strokovnjakov na področju postenja in presnega prehranjevanja pri nas, poskrbimo za stanje, ki pripravi naše telo k samoprebavi.

1 Hujšanje s postom? Dvakrat premisli!

O postu se je vedno veliko govorilo. Če nič drugega, si v revijah ali na spletu brala o priljubljenih postih ob Luninih menah, ko se ljudje odločijo, da bodo 24 ur pili le vodo. Vedno bolj razširjeni so tudi nekajdnevni posti, saj to predvsem med mladimi velja za domnevno učinkovit način hujšanja, ki naj bi v hitrem času prinesel hitre rezultate. Toda ali je to res najhitrejši in najboljši način, da si povrnemo vitkejši videz?

“Post ni ustrezna metoda hujšanja, še posebej, če želimo tako znižano telesno težo tudi ohraniti. V času stradanja v telesu spodbudimo obrambne mehanizme, ki spremenijo metabolizem in ga prilagodijo, da deluje na minimumu z minimalnimi vnosi hrane ali ob stoodstotnem stradanju iz nabranih zalog v telesu.

Ko pa ponovno začnemo vnašati normalne količine hrane v telo, si bo telo v strahu pred novim stradanjem začelo delati še večje zaloge in teža se bo povečala,” opozarja nutricionistka in terapevtka, mag. Petra Benčina Rupel.

Na dejstvo, da se s postom ne da stalno ohranjati telesne teže, opozarja tudi Marjan Videnšek. Po njegovem mnenju je post ob sokovih pri osebi, ki se je sposobna nadzorovati, lahko povsem naraven in učinkovit način za dosego želene telesne teže, vendar pa je za njeno ohranjanje potreben izključno zdrav način življenja, med drugim tudi: “Pravilno prehranjevanje s polnovredno hrano, s čim več presnih živil, z veliko izdatnih in rednih telesnih dejavnosti. Post naj bi praviloma pomenil začetek našega stalnega, bolj zdravega življenjskega sloga.”

2 Pred postom

Obstaja več načinov postenja. Lahko se postimo ob sami čisti vodi, ob čajih ali s sadnimi in z zelenjavnimi sokovi. Prav postenje ob sokovih se je po Viden­škovih besedah izkazalo kot najučinkovitejše, saj povečuje sposobnost izločanja in razstrupljanja in pospešuje proces samozdravljenja organizma.

Postenje poleg procesa samoprebave sproži tudi proces avtolize ali razgrajevanja bolnih in manj potrebnih snovi v organizmu. Kot v knjigi Ko zdravila odpovedo piše mag. Iztok Ostan, še eden od znanih zagovornikov posta in zdravega prehranjevanja pri nas, organizem “najprej razkraja tiste svoje dele, ki so za življenje najmanj pomembni ali pa celo škodljivi: topijo se zaloge maščevja, celulita, škodljive obloge odvečnih beljakovin v žilah ...”

Vpliv posta je torej vse prej kot zgolj izguba odvečne teže, saj so njegovi učinki lahko za naš organizem zelo pozitivni. Seveda pa so lahko v določenih primerih tudi pogubni. Prav zato se je pred kakršnim koli postenjem, ki traja dlje kot tri dni, o tem dobro poučiti.

“Zelo pomembno se je pred začetkom prvega postenja temeljito seznaniti s tem postopkom, prebrati kakšno knjigo o postu, se posvetovati s kakšnim poznavalcem, slišati kakšno predavanje, se pogovoriti z osebami, ki so se že postile.

Pomembno je, da človek dobi odgovore na vsa vprašanja, da se potem posta loti z dobro voljo in z zaupanjem v njegove učinke,” pravi g. Videnšek, ki v okviru svojega zavoda Preporod (www.zavod-preporod.si) organizira skupinska postenja in številna predavanja o tem.

Posta se nikoli ne lotimo kar z danes na jutri. Videnšek priporoča, da je dobro, da že teden ali dva prej korenito spremenimo način prehranjevanja in življenja. Zelo priporočljivo je opustiti slabe razvade, kot so kajenje, pitje kave ter alkoholnih in drugih industrijskih pijač, obenem pa jesti vegansko, polnovredno hrano, kot so sadje, zelenjava, semena, oreški, suho sadje, kalčki.

25-letna Ana, ki se je pred nekaj meseci odločila za desetdnevni post, se je v času priprav na post omejila samo na uživanje sadja, zelenjave, riža in testenin, črtala pa je meso, sladkarije, jajca, mlečne izdelke (razen mleka) in alkohol. Takšno hrano je uživala vse poletje.

“Ni mi bilo težko. Tako ali tako sem bila v nekem meditativnem razpoloženju, kar je način prehranjevanja le še poudaril. Kakor sem spoznala kasneje, ima namreč hrana na počutje in razmišljanje človeka velik vpliv, večji, kot sem kdaj koli vedela ali verjela,” pravi Ana.

3 Post te spremeni

Poleg spremenjene hrane Marjan Videnšek priporoča tudi vsakodnevno redno jutranjo vadbo, kot je sprehod, hitra hoja ali zmeren tek. Telesna dejavnost je pomembna tudi med samim postom, še posebej daljši sprehodi v gozdu ali lažji vzpon na hrib.

“Tako se naužijemo blagodejnega svežega zraka in sonca, z znojenjem pa pospešimo izločanje strupov iz telesa skozi kožo.” Zelo priporočljive so tudi različne sprostilne vaje, kot so joga, meditacija, branje sproščujoče literature itd.

Pomembnosti sproščanja in duhovnih učinkov postenja se je začela zavedati tudi Ana, ki se je postila prav zato, ker so jo “zanimali predvsem nekateri globlji duhovni uvidi in odgovori na nekatera vprašanja o sami sebi in življenju.”

Med postenjem je kmalu opazila, da ji veliko bolj kot družba prijata samota in mir. “Povsem nepotrebno se ti zdi izgubljati energijo za karkoli ali kogarkoli, ki si tega po tvojem mnenju ne zasluži. Misli postanejo jasnejše, v tem stanju spoznaš in odkriješ stvari, ki jih prej nisi mogel, saj postaneš neusmiljeno iskren do sebe in drugih. Takrat sem tudi dojela, zakaj se modreci in duhovniki postijo. Razbremenjeni nepotrebnih misli, čustev in dotikov se lahko posvečajo duhovnemu,” razlaga Ana.

Poleg duhovnih učinkov ima post še nekaj praktičnih prednosti. V času posta namreč odpadejo vse skrbi okrog hrane. Vse, čemur se je morala Ana glede hranjenja posvetiti, je bil nakup zelenjave in stiskanje sokov ali pa kupovanje biološko pridelanih sokov. “Kar naenkrat imaš veliko več časa, čisto kuhinjo in prevelike kavbojke.”

4 Nazaj k hrani

Še posebej prevelike kavbojke so tisto, kar je verjetno najbolj privlačno za marsikatero med nami. Toda izgubljenih nekaj kilogramov (po Videnškovem mnenju med postenjem izgubimo v povprečju pol kilograma na dan) je zelo lahko spet pridobiti nazaj.

Zato je toliko bolj pomembno, da tudi po postu ohranimo disciplino, ki smo jo pridobili med odrekanjem hrani. Ana je tako med postom in po njem spoznala tudi to, da je “psihološko mnogo lažje ne jesti ničesar, kot pa se v hrani kakorkoli količinsko ali vrstno omejevati. Za slednje sta namreč potrebni velika zrelost in umirjenost.”

“Pravilen konec posta je morda najpomembnejši del posta in zahteva posebno pozornost. Posebno pri več časa trajajočih postih bi bil lahko ponoven začetek hranjenja z napačno in s prevelikimi količinami hrane tudi usoden,” pravi Videnšek in pri tem navaja primere, ko so ga njegovi klienti klicali tudi sredi noči zaradi hudih bolečin v trebuhu, ki jih je po postu povzročilo preveliko užitje kuhane hrane.

In kako je dneve po postu doživljala Ana? “Šele po koncu posta se res začnejo dogajati spremembe. Ni mi bilo več do težke hrane, saj sem uvidela, kako mi otežuje življenje. Za alkohol se mi je zdelo, da me popolnoma zapacka. Zaradi tega sem bila dolgo časa v krizi, saj praktično nisem bila navajena žurati, ne da bi spila vsaj kakšno pijačo.

Velikokrat sem začutila veliko pomanjkanje sladkorja, zato se sladkarijam praktično nisem mogla upreti. Takšno stanje je trajalo nekaj mesecev. Zdaj mi je približno uspelo vzpostaviti ravnovesje v sebi. Od tu dalje se lahko šele učim res zdravo jesti, se zdravo postiti in pri tem uživati. Dobro počutje in dober videz prideta sama po sebi.”

5 Izločanje določene hrane

Zaradi sprememb, ki jih človek doživi med postom, se marsikdo odloči, da se bo odpovedal določeni hrani, saj začuti, da mu njeno uživanje več ne ustreza. Vsaka sprememba hranjenja pa ima seveda svoje posledice. Mag. Benčina Rupel opozarja, da naše telo za normalno delovanje vsak dan potrebuje določeno količino hranilnih snovi, ki so v živilih v različnih razmerjih, zato moraš biti pri izločanju določenih živil z jedilnika zelo pozorna.

“Izločitev določenih živil sama po sebi ni težavna, le dovolj dobro moramo poznati sestavo živil, vedeti, kaj telo potrebuje, da izločeno živilo nadomestimo z drugimi živili, s katerimi bodo te potrebe v organizmu pokrite.”

Seveda danes, ko sta vegetarijanstvo in veganstvo zelo razširjena, največ govorimo prav o izločanju mesa, mleka in mlečnih izdelkov.

“Izločitev mesa iz prehrane je lahko trajna ali pa začasna, le vedeti je treba, da to pomeni precej spremenjeno prehrano, ne le, da na krožnik pač ne damo mesa. Tudi če se odločimo, da ga ne bomo uživali en mesec, ga je treba nadomestiti z drugimi viri beljakovin, vitaminov in mineralov.”

Enako velja za mleko in mlečne izdelke, “čeprav homogenizirano mleko, ki ga kupujemo v trgovinah, ni živilo, ki bi ga bilo treba nadomeščati in ga lahko mirno izpustimo.” Marjan Videnšek meni, da je “izločanje mesnih in mlečnih izdelkov, izdelkov iz bele moke s kruhom na čelu in sladkarij nadvse koristno za naše zdravje in dobro počutje.

Predvsem meso in pekovski izdelki iz moke in sladkorja so kislotvorna hrana, ki organizmu jemljejo kalcij in druge bazične minerale in povzročajo številne bolezni.”

Sicer pa je od vseh naštetih priporočil, prepovedi in zapovedi vseeno najbolj pomembno, da sama prisluhneš telesu in njegovemu odzivu na določena živila. Če ti vsi govorijo, da bi morala jesti kruh, tebi pa je po njem slabo ali te napihuje, gotovo ni dobro, da ga še naprej uživaš. Po mnenju mag. Benčine Rupel ima človek običajno dobro razvit intuitivni občutek, kaj je zanj dobro in kaj ne, zato se je praviloma dobro izogibati tisti hrani, ki ti po občutku ne odgovarja ali celo smrdi.

Ali kot pravi Ana: “Način prehranjevanja lahko zares in trajno spremenimo šele takrat, ko z vsem telesom in umom spoznamo njegov dobrodejni vpliv. To je počasen proces, a vreden poskusa.”

Pri postu upoštevaj:

• Temeljito se seznani s postopkom postenja.
• Ne pretiravaj s številom postnih dni.
• Med postom se izogibaj stresu in si vzemi čas zase.
• Po postu delaj na tem, da se boš tudi v prihodnje bolj zdravo prehranjevala.

Anin 10-dnevni post

Preberi, kako Ana opisuje desetdnevno odrekanje hrani.

3 dni pred postom: ker bi bil neposreden prehod na post za telo prevelik šok, sem jedla samo sadje, sadne sokove pa zamenjala z limonado in s čaji.

1. dan: seveda si lačna in malo utrujena zaradi lakote, hkrati pa vznemirjena zaradi nečesa, kar ti je novo.

2. dan:

je presenetljivo lahek. Želodec se je že skrčil in praktično nisi lačna. Pravzaprav ti sploh ni do hrane. Počutiš se lahko, lahko bi kar letela.

3. dan:

pride utrujenost, telo bi vsekakor potrebovalo gorivo. Začneš nihati med neznosno lahkostjo telesa in trenutki velike utrujenosti, ko ti ne preostane drugega, kot da sedeš in zbereš moči. Svet začneš dojemati malo drugače. Vsak gib, premik in govor ti postane odveč. Si razdražljiva.

4. dan

: opaziš, da zjutraj vstaneš z veliko lahkoto. Kar odnese te iz postelje. Niti pomišljaš ne, da bi še poležaval. Spoznaš, kako obremenilen učinek ima hrana. Telo je zdaj razbremenjeno prebavne funkcije in lahko svojo energijo usmerja drugam – v razmišljanje in meditacijo. Seveda to plačaš s trenutki popolne izčrpanosti, ki pa jih nekako prebrodiš. Kljub vsemu na hrano sploh ne misliš.

5. do 7. dan:

je čas, ko nihaš med presežkom energije in njenim pomanjkanjem, vendar pa potrebuješ mnogo manj spanja, izginejo podočnjaki in zabuhle oči (ki nastajajo, kakor sem ugotovila, zaradi preobilice hrane), oči ti žarijo, zaradi izgubljenih kilogramov (običajno jih imam par preveč) pa si videti dobro. Postaneš samozavestnejša, ne le zaradi videza, predvsem zato, ker začneš drugače gledati na okolico. Veš, da lahko zaradi jasnosti misli dosežeš kateri koli cilj.

9. in 10. dan:

se začneš psihološko pripravljati, da boš začela spet jesti, in izkaže se, da je to najtežji del.

11. dan:

ko veš, da lahko ješ, ti lahko hrana kar naenkrat preveč zadiši in poješ preveč. To pa je za želodec boleče in tudi nevarno. Pomembno je torej začeti s sadnimi kašicami v zmernih količinah.

Čimbolj se izogibaj sladkorju

Vsi strokovnjaki opozarjajo, da pojemo veliko preveč sladkorja, kot ga v resnici potrebujemo. Zato bi tudi ti morala dobro premisliti, preden si privoščiš nov sladek zalogaj. Zakaj?

• Louis Proto v svoji knjigi Nove poti do zdravja (založba Ganeš) piše, da je od vseh malovrednih živil sladkor “najslabši in nima popolnoma nobene hranilne vrednosti. Da ga lahko prebavimo, moramo poseči v naše dragocene zaloge vitamina B in obremeniti prebavni sistem ... Sladkor iz telesa posrka vitamine, minerale in energijo.”

• Slaščice in sladkor nasploh toplo odsvetujeta tudi Marjan Videnšek in mag. Benčina Rupel, ki pravi: “Huda razvada zadnjih petdesetih let ima danes že obseg sladkorne epidemije. Potreba po sladkem je velika težava ne le pri otrocih, tudi mnogo odraslih zelo dobro pozna občutek, ko pade sladkor in je treba poseči po nečem sladkem.

• Prevelika količina koncentriranih ogljikovih hidratov oziroma sladkorja hkrati spremeni metabolizem in ga sčasoma okvari, kar vodi v različne težave in pozneje bolezni.”

Marta Pirnar

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc