Kako smo se skobacale s kavča

Športno smo se odločile, da svoje navdušenje delimo s teboj, in ti razložimo, zakaj kavč v dnevni sobi namesto za aktivno ležanje pred televizorjem uporabljamo v glavnem le še za odlaganje športne opreme.

Nika Veger, urednica mode in lepote

“Največ šteje kljukica po opravljenem treningu in krof z vaniljevo kremo brez slabe vesti.”

Kaj in zakaj

“Za moj športni podvig je kriv fant Peter. A ne zato, ker bi ga moja zadnjica spominjala na žalostno polno luno, in niti ne zato, ker mi je na zadnjem izletu s kolesom (preden sem začela trenirati) predlagal, naj si omislim pony ekspres. Pravzaprav niti ni kriv on; kriva je Tina, njegova plesalka, s katero vsak dan preživi dve aktivni uri.

Žensko ljubosumje mi je tako v trenutku slabosti dalo navdih, naj mu druženje s plesalko vrnem z akcijo z osebnim trenerjem. Od te odločitve naprej sem gospa Bolečina (ne, to ni priimek mojega trenerja). Izbrala sem ga, ker je dinamičen, zabaven in vsak dan drugačen – fitnes, mislim. Zdaj s sodelavko trikrat tedensko po dve uri premagujeva sami sebe, uteži, takšne in drugačne naprave ter z njimi povezane kilometre in kilograme, po novem pa tudi poglede drugih ‘fitneserjev’.”

Nagrada

“Peter mi kondicijskih in lepotnih pomanjkljivosti ne upa več omenjati, ker je opazil na novo pridobljene tricepse. Trebušni ‘šlauh1’ in ‘šlauh2’ sta se po dolgoletnem tiščanju skupaj zlila v eno, ritnici se ne družita več s stegni, priznam pa, da sem po mesecu vadbe postala zaskrbljena: z njo še vedno nisem zasvojena! Mogoče je to zato, ker nisem našla pravega športa zase.”

Nasvet

“Če se s kavča kobacaš že nekaj let, ne pričakuj, da boš takoj popolna športna odvisnica, kaj šele, da boš po prvih treningih kar norela od energije. Na začetku se zadovolji z dejstvom, da si se od besed končno spravila k dejanju.”

Petra Cvelbar, likovna in tehnična urednica

“V srednji šoli sem bila pri teku vedno zadnja – kemija miganja me ni nikoli zadela – zdaj pa se pripravljam na mali maraton.”

Kaj in zakaj

“Prijateljica, ki je bila inštruktorica aerobike, me je prijazno povabila na svoj tečaj. Potrpežljivo se je ukvarjala z mano, a tisto skakanje in poplesavanje mi ni in ni šlo. Ugotovila pa sem, da se počutim bolje. Vzporedno z mojim tipanjem po rekreacijski sceni je za išiasom zbolel moj fant. Zdravniki so ga odpisali, razen enega: ta mu je predlagal fitnes. Bolečine so postoma izginjale in tako je v fitnes sčasoma povlekel še mene.

Ugotovila sem, da mi je ta oblika vadbe pisana na kožo. Fanta je zatem zaneslo še v tek in tudi v tem sem mu sledila (nisem mogla gledati, kako se je med nama nabirala ogromna razlika v teži, pa še več časa sem si želela preživeti z njim). Tako sem začela teči. Sprva sem sopihala kot lokomotiva, pulz je kazal alarmantno sliko in pot je lil z mene, potem pa se je zgodil čudež: bolj redno kot sem tekla, lepši se mi je zdel svet okoli mene. Lansko leto pa so me sprejeli še med Poletove tekače.”

Nagrada

“Med sotekači sem našla prave prijatelje. To je poleg vedno močnejšega in zmogljivejšega telesa največja nagrada. S tekom sem postala boljši in bolj nasmejan človek z novim pogledom na svet, novimi prijatelji in novimi izzivi.”

Nasvet

“Rekreacija nas ne stane skoraj nič, a nam da ogromno. S potenjem telo odplavi vso negativno energijo in težave. Tek zbližuje in zdravi, saj z vsakim odrivom od tal na zemlji pustimo del kakšnega problema, ob pristanku pa stremo še tisto, kar je od problema ostalo.”

Savina A. Ritter, novinarka

“Še zdaj se spomnim, kako sem bila evforična, ko sem v srednji šoli dobila opravičilo za telovadbo.”

Kaj in zakaj

“Gibanje in jaz sva bila vedno dva različna pojma. Bila sem popolnoma zadihana, če sem morala npr. peš v tretje nadstropje, po ‘vzponu’ na Šmarno goro pa naslednje jutro zaradi bolečin v mišicah tudi vstati nisem mogla, a me to sploh ni motilo. Pred petimi leti pa sem začutila, da tako ne gre več naprej, da sploh nimam stika s svojim telesom in da mu ne dajem tega, kar si zasluži.

Odločila sem se, da bom poskusila z vadbo joge; želela sem tisto ‘pravo’, aktivno jogo, in ne samo ležanja in dihanja. Takoj ko sem stopila v joga studio, sem vedela, da sem v težavah. Po desetih minutah vadbe sem se tresla kot šiba na vodi, a veliko hujši kot to je bil pogled na nekaj starejših gospa, ki so se s svojimi čudovitimi čvrstimi postavami zvijale kot radirke. Zdele so se mi, kot da bi prišle z drugega planeta.

Poleg joge zdaj zjutraj pogosto izvajam tudi taoistične pomlajevalne vaje, sicer pa se ogromno sprehajam s svojima psičkama in čim več časa preživim v naravi.”

Nagrada

“Seveda je napredek na začetku spremljal nepredstavljiv ‘muskelfiber’, vendar sem vedno lažje izvajala položaje, ki so se mi nekoč zdeli popolnoma nemogoči. Šele po vsem tem času mi je zares uspelo začutiti svoje telo, njegove odzive in potrebe. Uredil se mi je menstrualni ciklus, okrepil imunski sistem, težave s hrbtenico so izginile, telo pa se je preoblikovalo in učvrstilo.”

Nasvet

“Pri izbiri vadbe ne glejte na modo, ampak poslušajte srce in telo. Le tako bo vadba res postala vaš način življenja, ne pa le nekaj, kar je treba delati, da bi bila stegna čim bolj vitka.”

Tina Deu, odgovorna urednica

“Odkar je moja kondicija na zavidljivi ravni, se v športnem duhu tudi več družim z mojim dragim: med tekom po Rožniku mi dela družbo na kolesu.”

Kaj in zakaj

“S kavča sem vstala natanko pred pol leta. O tem, da bo treba začeti resno migati, sem premišljevala že dolgo, odločitev, da poiščem nekoga, ki mi bo pri tem pomagal, pa je bila ena boljših v mojem življenju. Osebni trener Tadej, s katerim telovadim in tečem, ima zelo veliko zaslug za to, da vse skupaj sploh zmorem.

Včasih sem mislila, da za treninge nimam časa, je pa res, da sem imela v zadnjih letih kar naporno življenje – ne le, da sem rodila, zamenjala sem tudi tri službe in prenovila stanovanje. Poleg tega nisem vedela, kakšne rekreacije naj se lotim, da bo res učinkovita.”

Nagrada

“Vsakič ko zatipam novo mišico, bi najraje vriskala od veselja. Teža se sicer ni bistveno spremenila, se je pa špehec uspešno pretvoril v mišice. Prišlo je celo tako daleč, da se letos RES veselim dneva, ko bom oblekla kopalke. Zdaj imam bistveno več energije, in obveznosti, ki jih je včasih res veliko, me ne utrujajo več toliko. Največ pa mi pravzaprav pomeni to, da sem se znebila slabe vesti, ki me je prej mučila iz dneva v dan.”

Nasvet

“Predlagam, da že ta trenutek nehate premišljevati, obujete superge in se odpravite na bližnji hrib. Najprej bo težko, potem pa iz dneva v dan lažje. V glavi se boste takoj počutile bolje, rezultatov na telesu pa ne pričakujte že prvi teden – vztrajnost se izplača.”

Amrak Zalokar, urednica zdravja

“Nikoli ne bom razumela, v čem je čar sprehajanja po trgovskih centrih na sončno nedeljsko dopoldne.”

Kaj in zakaj

“Sebe ne bi mogla bolje opisati, kot me opišejo športi, s katerimi se največ ukvarjam. Tek (gorski in na dolge proge), gorsko kolesarjenje in plezanje so dejavnosti, ki zahtevajo vzdržljivost, gibčnost in spretnost, še posebej pomembno pa je, da zaupaš vase in vztrajaš.

Ne ustrašim se še tako strmega in dolgega klanca, kar sem dokazala tudi pred devetimi leti, ko sem se začela udeleževati različnih tekaških tekem in polmaratonov. Zdaj imam izzivov dovolj na drugih področjih, zato se športnih tekmovanj ne udeležujem več, še vedno pa ‘športam’ vsak dan. “Zakaj ješ vsak dan, zakaj se ne naveličaš dihati, pogovarjati, poljubljati, zakaj se ne pozabiš umiti?”

To je moj odgovor vsem, ki me sprašujejo, od kod jemljem voljo, da redko mine dan, ko ne bi skočila vsaj na Šmarno goro.

Nagrada

“Zanimivo je, da tek ni bil moja ljubezen na prvi pogled. Kasneje sem ga začela dopolnjevati s plezanjem, ki me je povsem prevzelo. Ko mi zmanjka zamisli pri pisanju ali kadar sem jezna, utrujena in žalostna, grem ven. Po približno 45 minutah teka ali po plezanju se počutim močno, živo in tako srečno, da bi objela ves svet.”

Nasvet

“Ne oziraj se na to, s čim se ukvarja tvoja sestra, brat ali najboljša prijateljica. Ti si drugačna. Če boš izbrala šport, ki ti bo v veselje, ga ne boš opustila.”

Tina Torelli, novinarka

“V svoj najljubši pepelnik sem stresla frnikole in moram reči, da je videti kar lepo!”

Kaj in zakaj

“Mirno sem se v izključno nočnih urah, sključena nad tipkovnico, s čikcem v ustih in s sladkarijami na dosegu, vdajala boemskemu življenju cosmo novinarke, ko me je lepega dne doletelo službeno srečanje z osebnim trenerjem. Kar bi moralo biti intervju, se je izkazalo za pranje možganov, in tako sem v najkrajšem možnem času postala ponosna lastnica izkaznice za fitnes, novih superg in pajkic.

Da ne bi trpela sama, sem v pekel za sabo potegnila še Niko. V preobrazbo telesa in duha me je gnalo iskreno razočaranje nad samo sabo, bled spomin na seksi mačko, ki je pred mnogo leti nosila moje ime, pa želja po bolj kakovostnem življenju in spanju. Na začetku je bilo precej težko: prvi mesec sem bila po treningih (če bi hotela v vojsko, bi šla v vojsko!) tako utrujena, da sem spala stoje in se gibala kleče.”

Nagrada

“Po mesecu dni sem nenadoma dobila toliko energije, da bi prestavljala gore! Šmarna gora se mi je zazdela nekam nizka in položna (in da sploh ne govorim o tem, kako sem babici z levo roko prekopala celo njivo). Spanje se je za silo uredilo, kar pa je najlepše od vsega: zasmrdeli so mi čikci!

Ugotovila sem, da je za navdih pri pisanju dobro tudi grizenje svinčnika. Zaradi te nepričakovane zaljubljenosti v dvigovanje uteži in rednega športnega ‘obeleževanja’ poti spominov in tovarištva spet zaupam v to, da se nekje, globoko v meni, skriva zdrava pamet, pa čeprav moj dragi misli, da sem zrela za norišnico.”

Nasvet

“Če se trudiš odvaditi od katerega koli škodljivega vede­njskega vzorca ali se posloviti od depresije, se lahko bolj kot na psihiatra, guruja ali vedeževalko, zaneseš na šport (lahko pa tudi z njim povezanega osebnega trenerja – do čikcev imajo izrazito razvito netoleranco).”

Petra Kocjančič, lektorica in novinarka

“Super, sem si rekla: Barbra Streisand je sebi v prid obrnila svoj velik nos, jaz bom pa svoj zaobljeni trebušček.”

Kaj in zakaj

“Že kot majhna deklica sem si želela plesati in ker sem živela v kraju, v katerem ni bilo nobene plesne šole, sem začela tekati po čudoviti gorenjski naravi, kolesariti in rolati ter svojo željo po plesu vsaj nekoliko zadovoljevati na urah aerobike (ki pa so me zaradi ponavljajočih koreografij na smrt dolgočasile).

Ker sem imela istočasno rada šport in dobro mamino kuhinjo, nikoli nisem bila vitka, to pa me je vedno znova še bolj gnalo k naprezanju. Pred petimi leti sem se preselila v Ljubljano in s selitvijo je prišel tudi oglas z vabilom za obiskovanje ur orientalskega plesa.

Na začetku je bilo vse skupaj kar težko – za tek in kolesarjenje ne potrebuješ veliko usklajenosti in obvladanja telesa, predvsem pa ne čaščenja ženskega telesa in njegovih oblin, orientalski ples pa med drugim zahteva prav to!”

Nagrada

“Ko sem se sprijaznila s svojim telesom, so tudi moji gibi postali vse bolj ženstveni, mehki in nežni. Pred dvema letoma sem začela hoditi še na jogo, pred mesecem pa na ples brez forme. Zdaj se lahko pohvalim z enim centimetrom v višino več (ja, zrasla sem za en centimeter) in posledično lepšo držo, in pa seveda s tem, da zdaj v svojem telesu resnično uživam.”

Nasvet

“Le če boš v izbrani telesni dejavnosti resnično uživala, se boš v svojem telesu in ob obremenitvi počutila dobro in (skoraj) nikoli ne bo prišel dan, ko se ti na telovadbo ne bo ljubilo.”

Metka Pravst, novinarka

“Po izjavah tipa ‘Metka, rit imaš kot moški’, zatrdno vem, da mi res stoji!”

Kaj in zakaj

“Sem ‘vsestranska’ športnica, kar pomeni, da se pri svojih najljubših športih lahko obračam v vse smeri. Ker sem med aerobiko v ‘večerni službi’, si lahko privoščim, da vse poteka po mojih pravilih. V prostem času pa postanem krotka in se prepustim plesalcem salse, ki me po plesišču obračajo za več kot 360 stopinj.

V aerobiki sem pristala po prisili, ko me je plesni partner zaradi ljubosumnega dekleta zapustil na plesišču. Tako sem vse ‘ekipne’ športe takoj prečrtala s svojega seznama in se odločila za ‘individualno švicanje’. Moja ‘aktivna služba’ se torej odvija zvečer, ko se po celodnevnem rokovanju s tipkovnico lahko znorim ob energični glasbi, za skupinsko energijo pa tako ali tako poskrbi gruča žensk, ki sledi mojim vzklikom in kriljenju.

Kavč sem grela že v otroških letih, ko sem bila astmatik in sem se težko ločila od ‘pumpice’. Kasneje se je v meni nekaj premaknilo in svojim obubožanim pljučem sem napovedala – trening.”

Nagrada

“Začela sem počasi, a rezultat sta premagana astma in nadpovprečna pljučna kapaciteta (za tisto ‘zunanjo pljučno’ kapaciteto pa je sama od sebe poskrbela mati narava). Pa še nekaj je: če ne bi (pa čeprav po službeni dolžnosti) kurila kalorij vsak večer, bi bil glede na moje nadnaravne sposobnosti konzumiranja čokoladnih pregreh danes kavč že zdavnaj premajhen za mojo zadnjico.”

Nasvet

“Mala čokoladica zahteva dve uri gibanja, a vam ne svetujem, da veliko Milko poskušate ‘ubiti’ s šestimi urami aerobike na dan.”

Ideja Kam za vikend!

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc