Obisk splošnega ali družinskega zdravnika bi te moral vedno pomiriti, saj naj bi ti ponudil rešitev za boljše počutje – zakaj si potem velikokrat razočarana, ko zapuščaš ordinacijo? Cosmo ti s pomočjo družinske zdravnice Tadeje Mantel Hauptman, dr. med., razkriva, kako dobiti največ od svojega zdravnika.
Se ti naslednja zgodba sliši znana?
Punca gre k zdravniku. Punca se pogovori z zdravnikom. Punca zapusti ordinacijo – počuti se, kot da bi se je na hitro znebili ali jo ignorirali ali pa celo, da zdravnik sploh ni vedel, o čem je govorila.
Takšnega obnašanja v trgovini ne bi trpela, zakaj ga potem prenašaš pri zdravniku? Zdravniki včasih slabo komunicirajo – in če smo odkriti, velikokrat smo slabi sogovorniki, ki damo premalo informacij ali vsaj premalo ključnih informacij, tudi pacienti.
Potem je tu še težava glede pogovarjanja o zelo ženskih težavah z zelo moškim zdravnikom, tretja težava pa je premajhno število zdravnikov in velik pritisk na njihov čas s strani zavarovalnic, ki so odmerile sedem minut na pacienta, vse to pa vodi do prehitrih pregledov.
Da se bo predor zacelil, smo na Cosmopolitanu izbrali sedem najpogostejših težav, ki nas ovirajo pri tem, da bi od zdravnika dobili, kar potrebujemo – in ti predstavljamo predloge, kako jih premagati.
Scenarij iz ordinacije št. 1
Pregleda je konec, preden sta se o vsem pogovorila.
“Morda je šlo za zdravnikovo časovno stisko ali pa se zdi tebi stopnja težavnosti problema veliko večja kot pa zdravniku, lahko je problem v komunikaciji,” pojasnjuje Tadeja Mantel Hauptman, spec. druž. med., dr. med., in dodaja: “Kot pacientka si lahko pomagaš tako, da jasno predstaviš svoj problem in pojasniš, kakšno rešitev pričakuješ. Če je problem bolj zapleten, ga lahko predstaviš pisno po pošti ali po elektronski pošti, da se zdravnik lahko na to posebej pripravi.”
Zavedati se namreč moraš, da ima zdravnik odmerjen čas za pregled oz. pogovor s tabo v ordinaciji – ta naj bi trajal pičlih sedem minut, zato moraš biti realna glede tega, kaj lahko v tem času dobiš od njega.
Tadeja Mantel Hauptman, spec. druž. med., dr. med., pravi, da si zdravniki sicer vzamejo več časa za zdravstvena stanja, ki potrebujejo več časa za celotno obravnavo, a o tem presojajo sami.
Svoje zdravstvene težave zato pri obisku zdravnika razvrsti po pomembnosti – če te muči npr. prehlad in sprememba znamenja na koži, izberi za zdravnika težavo, ki je resnejša.
"Pri zdravstvenih stanjih, kot je prehlad, povišana telesna temperatura in podobna stanja, ki so se ti v življenju že večkrat ponovila in si že dobila navodila zdravnika, si lahko pomagaš sama in s pomočjo svetovanja farmacevta v lekarni – izurjeni so glede zdravil brez recepta, kot so tista za gripo in proti alergijam,” pravi Mantel Hauptmanova, dr. med. Ker pa je znamenje lahko resnejša težava, naj bo potem prav to tvoja prva skrb, ko se boš pogovarjala z zdravnikom.
Scenarij iz ordinacije št. 2
Klicala sem zdravnico, ker me je vse bolelo zaradi menstruacije, pa sem najprej v neskončnost čakala na linijo, potem pa me je na hitro odpravila s protibolečinskimi tabletami.
“Pogovor z zdravnikom po telefonu je manj primeren način komuniciranja,” opozarja Mantel Hauptmanova, dr. med., “saj je dosegljivost medicinske sestre zaradi vsega dodatnega dela lahko otežena, poleg tega pa moti zdravnikovo delo v ambulanti. Pogosto moraš na telefonski liniji počakati, da zdravnik konča pregled pacienta, nato te medicinska sestra preveže k zdravniku. Po telefonu je morda potreben posvet v povezavi z novimi zdravili in pojavom stranskih učinkov in v zvezi z ureditvijo bolniškega staleža,” predlaga Mantel Hauptmanova, dr. med.
Scenarij iz ordinacije št. 3
Tvoji simptomi resda niso resni, vendar zdravnik kar naprej odlaša s pregledom ali diagnozo.
Če si bila že večkrat naročena zaradi iste težave – kot je pomanjkanje energije –, postani nepopustljiva. Na zanesljivih spletnih straneh, kot je http://med.over.net, razišči svoje simptome ter povprašaj različne zdravnike o svojih težavah.
Tako boš prišla k svojemu zdravniku že zelo opremljena z znanjem, pripravi pa si še vprašanja za zdravnika, na kakršna ti bo lahko ponudil konkretne odgovore – tvoj seznam pa naj se strogo drži vprašanj glede tvoje težave.
Če bo zdravnik postal razdražljiv, si zapomni, da gre za tvoje telo, in vztrajaj pri svojem namenu.
“Za informacije, ki jih želiš, sprašuj zdravnika, dokler si ne razjasniš, kar želiš,” svetuje Mantel Hauptmanova, dr. med.
“Od zdravnika pa lahko pričakuješ, da se temeljito pogovori o zdravstvenih težavah – kdaj so nastale, kateri bi bili lahko možni vzroki, ki so vplivali na spremenjeno počutje, nato opravi klinični pregled, se odloči za morebitne dodatne preiskave ali napotitve k specialistu, in/ali sam empirično uvede terapijo,” pravi Tadeja Mantel Hauptman, dr. med.
Če misliš, da bi te moral zdravnik napotiti na nadaljnje preglede, mu to tudi predlagaj, a zavedaj se, da ga zdravnik lahko zavrne: “O napotitvi v laboratorij in k specialistom se odloča osebni zdravnik glede na celotno zdravstveno stanje. Zdravnik lahko takšne zahteve z utemeljitvijo odkloni. Pogosto se srečujemo z neučakanostjo pacienta po diagnostičnih preiskavah, in čas, ki celi in zdravi ob pomoči drugih zdravstvenih ukrepov, lahko veliko pripomore, da pacient ne potrebuje veliko dodatnih preiskav, ki pogosto ne morejo rešiti njegove zdravstvene težave,” pojasnjuje Mantel Hauptmanova, dr. med.
Scenarij iz ordinacije št. 4
Nesrečna si, toda raje bi šla na terapijo, kot jemala tablete.
Ko si zdravniku potarnala o svojem depresivnem razpoloženju, ti je takoj predpisal tablete. Bojiš se stranskih učinkov, odvisnosti od njih, sprememb ob jemanju … in bi raje šla k terapevtu, tako kot hodi tvoja prijateljica.
“Za tvoje stanje ti je zdravnik svetoval uvedbo zdravil, ki bi ti v času, ko bi prišla do psihoterapevta, že lahko pomagala, izboljšala splošno in duševno počutje in vzpostavila izboljšano ali normalno delovanje. Terapije pri psihoterapevtu lahko izvajaš hkrati z jemanjem zdravil ali brez njih, ko je pričakovati, da se bo s psihoterapevtskimi ukrepi izboljšalo tvoje zdravstveno stanje,” utemeljuje odločitev tvojega zdravnika Mantel Hauptmanova, dr. med.
Dodaja: “Pogosto se osebni zdravnik pred uvedbo antidepresiva srečuje s številnimi predsodki pacienta, npr.: saj nisem za psihiatrično bolnico …, tako hudo pa spet ni …, ne želim redno jemati zdravil …, pa stranski učinki zdravil … Verjetno takšno počutje traja že kar nekaj časa, da si se odločila, da poveš zdravniku, in te resno ovira pri vsakdanjem življenju, zato mu zaupaj,” svetuje Mantel Hauptmanova, dr. med., in dodaja: “Vedno pa se lahko odločiš tudi za različne alternativne in holistične terapije, a so vse storitve, razen akupunkture (ki je možna tudi na napotnico), samoplačniške.”
Morda pa ti bo pomagala že menjava 'plošče': Namesto Jaz tega ne morem zamenjaj za Super, pred mano je še en izziv, namesto Vsi so srečni in zaljubljeni realno poglej okoli sebe in si priznaj, da tudi ko si imela fanta, ni bilo vedno z rožicami postlano, namesto Vse so lepe in vitke obleci športna oblačila in pojdi teč ali v telovadnico …
Če pa je res hudo in ne gre na bolje, zaupaj svoji zdravnici in skupaj bosta našli najboljšo rešitev zate, morda je to prav tableta (in če se bojiš standardnih antidepresivov, lahko povprašaš tudi po homeopatskih).
Scenarij iz ordinacije št. 5
S fantom si želita nehati uporabljati kondome, vendar se bojiš, da imata katero od spolno prenosljivih bolezni, pa se o tem z zdravnikom ne želiš pogovarjati.
Verjemi, da tvojemu ginekologu (ali splošnemu zdravniku) ne bo prav nič nerodno in da bo le vesel, da si ozaveščena ter da ti ni vseeno za tvoje in fantovo zdravje.
Veliko spolnih bolezni ne kaže simptomov, zato je najbolje, da prosiš za testiranje: “Pregled in testiranje za spolno prenosljive bolezni lahko opraviš z napotnico pri infektologu, dermatovenerologu ali ginekologu,” spodbuja k pregledom Mantel Hauptmanova, dr. med.
Scenarij iz ordinacije št. 6
Težko ti je biti odkrita glede tega, koliko kadiš ali piješ.
Tvoj zdravnik te ne sprašuje o kajenju in pitju zato, ker mu je zabavno, da te spravi v zadrego.
Pacienti velikokrat ne povedo resnice, saj se jim zdi, da jih bo zdravnik obsojal, ali ugotovijo, da obstaja težava, ki si je ne želijo priznati. Toda odkritost pelje k boljšem zdravljenju in manj zapletom, opozarjajo zdravniki.
Alkohol lahko na primer moti vzorec spanja. Zato tablete za spanje morda niso najboljši način, da se nehaš obračati in vrteti po postelji – tvoj zdravnik ti morda lahko svetuje le spremembo v vzorcu pitja. In nasvet, da nehaš kaditi, lahko odpravi tisti grdi kašelj, ki se vleče že v nedogled.
Scenarij iz ordinacije št. 7
Noseča si in ne veš, kaj bi naredila. Kako ti lahko pomaga tvoj splošni zdravnik?
Ne odlašaj z obiskom pri zdravniku – prej ko ga boš obiskala, lažja bo rešitev, ne glede na to, kako se boš odločila glede svoje nosečnosti.
“Za ugotovitev nosečnosti si lahko s hitrimi testi, ki se dobijo v lekarni, pomagaš sama, nato se naročiš za pregled pri ginekologu, ki vodi celotno nosečnost. Pri izbranem osebnem zdravniku se oglasi, če ginekolog meni, da potrebuješ bolniški stalež, in seveda zaradi drugih zdravstvenih težav, ki niso povezane z nosečnostjo. Za vodenje staleža med nosečnostjo potrebuje osebni zdravnik izvid ginekologa in za podaljšanje polnega bolniškega staleža nad 30 delovni dni še kopijo materinske knjižice.”
Iskanje poti skozi labirint splošnih zdravnikov
Vsa dejstva, ki jih potrebuješ, da boš dobila oskrbo, ki si jo zaslužiš.
- Obravnava, ki je boš deležna, in raven usluge splošnega zdravnika je odvisna od tega, katero ordinacijo obiskuješ. Vse ordinacije niso enako opremljene in tudi za zasebnega zdravnika ti ne bo treba doplačevati, če ima sklenjeno koncesijo, to pa lahko preveriš na spletni strani www.zzzs.si.
- Zdravnika lahko zamenjaš, ne da bi navajala razloge za spremembo. Seznam zdravnikov lahko najdeš na www.zzzs.si, kjer je tudi brezplačna e-knjižica Kako do zdravnika.
- Vsaka ordinacija obravnava pritožbe, obstaja tudi zakon o pacientovih pravicah, ki si ga lahko prebereš na www.uradni-list.si, če imaš resne zamere, kot so zanemarjanje bolnika ali neprimerno obnašanje, pa se lahko obrneš tudi na zastopnika pacientovih pravic na območju svojega zdravstvenega doma.
Kako si lahko pomagaš sama
- V ambulanti dnevno pregledam od 30 do 60 pacientov, zato se ne morem vsakemu posvetiti toliko, kot si želiva oba. Da bo zdravnik v čim krajšem času dobil od tebe čim več informacij, se pri opisu svojega zdravstvenega stanja čim bolj osredotoči na opis trenutne zdravstvene težave, ostala usmerjena vprašanja ti bo postavil zdravnik. Dogodki iz preteklosti ali drugi simptomi pogosto nimajo povezave s trenutnim problemom, vzamejo pa veliko zdravnikovega časa," nam je pojasnila Mantel Hauptmanova, dr. med.
- Izražaj se torej jasno in podrobno, sicer tvegaš napačno diagnozo. Na primer: Ni dovolj le to, da zdravniku poveš, da imaš kepico v dojkah. Če je boleča, gre po navadi za neškodljivi mastitis, medtem ko je rak dojke v zgodnjih fazah le redko boleč.
Zato pred pregledom pazljivo premisli o tem, kako se počutiš, in si postavi natančna vprašanja, kot so: ali izkašljujem sluz in kakšne barve je; ali me boli in kakšna je bolečina – ostra, topa, močna bolečina; kako dolgo se že tako počutim in kdaj gre na slabše? Odgovore si zapiši, da ne boš česa pozabila.
Če ti je nerodno razlagati simptome, naj zdravnik prebere, kar si napisala – prav listki z opisi tvojega počutja, ki jih izročiš zdravniku, lahko zelo pomagajo podreti ovire med vama in hkrati pomagajo, da zdravniku ne pozabiš povedati pomembnih informacij. "Če potrebuješ več časa za obravnavo več težav, jih razdeli na več obiskov pri zdravniku,"svetuje Mantel Hauptmanova.
Besedilo: Petra Arula, foto: Tamara Schlesinger, Emmet Malmstrom
