Telo se zdi napol speče, glava težka, vi pa samo upate, da boste na vlaku ali avtobusu ujeli sedež in za nekaj minut zaprli oči.
Ampak ali je to sploh zdravo? Ali redno prebujanje v temi vpliva na naše telo bolj, kot si mislimo? O tem je spregovorila zdravnica dr. Suzanne Wylie — in po njenih pojasnilih se boste verjetno začeli prebujati z nekoliko več odpora do zgodnjega alarma.
Zakaj sploh potrebujemo svetlobo?
"Ko se redno prebujate v temi, telo pravzaprav silite, da ignorira zelo stare biološke ritme," pojasnjuje dr. Wylie. Svetloba je namreč glavni regulator cirkadianega ritma — notranje ure, ki telesu pove, kdaj naj bo budno in kdaj utrujeno. Ko vstanete pred sončnim vzhodom, možgani ne dobijo jutranjega svetlobnega signala.
To pomeni:
- kortizol (hormon prebujanja) se ne dvigne tako, kot bi se moral,
- melatonin (hormon spanja) se ne zniža pravočasno.
Rezultat? Težko prebujanje in občutek, da še niste zares »prižgani«.
Kako se to odraža na našem počutju?
Zdravnica opisuje, da jutranje prebujanje v temi pogosto povzroči megleno razmišljanje, počasnejše kognitivne procese in občutek, da se premikate skozi jutro kot v gostem dimu.
A ni le produktivnost tista, ki trpi. Tudi razpoloženje je odvisno od svetlobe. "Jutranja svetloba uravnava serotonin, ki vpliva na dnevno počutje in se zvečer preoblikuje v melatonin," pravi. Zato ljudje, ki se redno prebujajo v temi, pogosto poročajo o nižjem razpoloženju, razdražljivosti in pomanjkanju motivacije.
Ne spreglejte:
- To je najbolj redilna zelenjava, kateri se izogibajte v širokem loku, saj z njo ne boste izgubili teže
- Ste zboleli? Zdravnik razkriva, kakšne barve izcedek iz nosu nakazuje, da se stanje izboljšuje
To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je sezonska depresija (SAD) pozimi pogostejša. Tudi osebe brez nje lahko zaradi pomanjkanja jutranje svetlobe občutijo, da je dan »težak« in da se mentalna ostrina zmanjša.
Kako vpliva na kakovost spanja?
Čeprav se zdi paradoksalno, lahko redno vstajanje v temi poslabša spanec. Podaljšana tema zunaj običajnih spalnih ur lahko poruši cirkadiani ritem in spremeni sproščanje melatonina. Posledice so bolj razdrobljen spanec, težje prebujanje in manj globok, manj obnovitven spanec.
Ker ste bolj utrujeni, se poveča tudi želja po dnevnem dremanju — kar spet poslabša nočni spanec. Dolgoročno je to povezano tudi z višjim tveganjem za povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 in porušeno presnovo.
Vaš imunski sistem trpi
"Cirkadiani ritem pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema," razlaga dr. Wylie. Nekatere imunske celice so namreč bolj aktivne ob določenih urah dneva. Če je naš spalni ritem porušen, je imunski odziv manj učinkovit. V praksi to lahko pomeni hitrejšo izčrpanost in daljše okrevanje po prehladih ali manjših okužbah. Samo prebujanje v temi sicer ni neposredna škoda, lahko pa je del vzorca, ki oslabi telesno odpornost.
Kaj pa prebava in presnova?
Tudi metabolizem je občutljiv na svetlobo, saj se zanaša na 24-urni notranji ritem.
Ko smo budni v času, ko telo misli, da bi moralo še spati, pride do:
- slabše regulacije krvnega sladkorja,
- počasnejše presnove,
- večje verjetnosti za pridobivanje telesne teže,
- spremenjenih prebavnih navad.
"Črevesje ima svojo notranjo uro," pravi zdravnica. Če se prebujamo v neskladju s sončnim vzhodom, se lahko to pokaže tudi v prebavi.
Rešitev? Žal ne popolna — a pomaga lahko svetloba
Če ste upali, da obstaja čarobna rešitev, vas moramo razočarati. Edina preverjena pomoč je čim prejšnja izpostavljenost močni svetlobi. Dr. Wylie priporoča, da takoj po prebujanju sedite pred svetilko za simulacijo dnevne svetlobe ali pojdite na svež zrak takoj, ko se dani. To lahko pomaga ponastaviti notranjo uro in omili velik del težav, povezanih z zgodnjim prebujanjem v temi.
