V 80. letih prejšnjega stoletja je njegovo podobo močno zaznamoval t. i. francoski paradoks, ki je rdeče vino postavil skoraj na piedestal zdravega življenjskega sloga – in tam je ostalo presenetljivo dolgo.
Francoski paradoks je temeljil na zanimivih, znanstveno podprtih opažanjih. Francozi so namreč uživali podobne količine nasičenih maščob kot prebivalci drugih evropskih držav, a so imeli bistveno manj srčno-žilnih zapletov. Raziskovalci so hitro začeli iskati razlago – in eden glavnih osumljencev je bilo prav rdeče vino.
Sledile so številne longitudinalne, presečne in randomizirane študije, ki so večinoma pokazale, da redno uživanje majhnih do zmernih količin rdečega vina vpliva na višje vrednosti “dobrega” HDL holesterola, nižje ravni fibrinogena, bolj zdravo žilno steno in boljšo inzulinsko občutljivost. Vse to so dejavniki, ki pomagajo ohranjati zdrave arterije in zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.
Velik del teh pozitivnih učinkov so pripisovali polifenolom v rdečem vinu, zlasti resveratrolu. Raziskave so pokazale, da ima lahko že sam resveratrol določen zaščitni učinek na srce in ožilje.
Še več dobrih novic?
V začetku 2000-ih so v ospredje stopile t. i. modre cone – območja po svetu, kjer nadpovprečno veliko ljudi dočaka sto let ali več. Presenetljivo je bilo, da številni prebivalci teh območij vsakodnevno pijejo rdeče vino – ob zajtrku, kosilu in večerji. In vendar to ni kazalo negativnih posledic. Ravno nasprotno.
Ljubitelji rdečega vina so imeli razlog za veselje. Marsikdo je začel razmišljati, ali bi koktajle zamenjal za vino – ali si vsaj dovolil kozarec ob obroku. A podrobnejši pogled je razkril pomembne zadržke.
Ne spreglejte:
Hudič se skriva v podrobnostih
Pregledna študija o francoskem paradoksu iz leta 2004 je opozorila, da k zaščiti srca pomembno prispevajo tudi druge sestavine prehrane – predvsem tiste, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, oreščkih in čaju. Folati, linolenska kislina, flavonoidi in katehini imajo dokazano pozitiven vpliv na srčno-žilno zdravje. Prav ta živila so temelj mediteranskega načina prehranjevanja, značilnega za Francijo in druge južnoevropske države, kjer je rdeče vino del vsakdana.
Poleg prehrane ima pomembno vlogo tudi življenjski slog. Prebivalci teh regij so praviloma telesno aktivni, veliko se gibljejo in živijo počasneje. Mediteranski način življenja je že dolgo znan prav po tem ravnovesju.
Tudi v modrih conah se je izkazalo, da vino ni pijača brez meja. Kot poudarja Dan Buettner, vodilni raziskovalec modrih con, je uživanje vina tam zmerno. Običajno gre za približno 1 deciliter ob obroku, morda še malo ob druženju. Skupna dnevna količina znaša približno 3–4 decilitre. V kombinaciji z njihovim življenjskim slogom to očitno ne skrajšuje življenja.
Pomembna je še ena podrobnost. V številnih modrih conah vino pridelujejo sami. Na Sardiniji ima na primer rdeče vino tudi do trikrat več polifenolov kot običajna vina, saj grozdje zaradi močnega sonca razvije debelejšo, temneje obarvano lupino – prav ta pa je bogata z zaščitnimi spojinami.
Buettner poudarja še nekaj ključnega: rdeče vino poveča sposobnost telesa, da absorbira polifenole iz rastlinske hrane. Kozarec vina ob zelenjavi je torej bistveno bolj smiselna izbira kot kozarec vina ob hitri hrani.
Mediteranski odgovor
Mediteranski način prehranjevanja in življenja je povezan z boljšim zdravjem črevesja, manjšim tveganjem za sladkorno bolezen, bolezni srca in celo nekatere rake. Rdeče vino je del tega vzorca, vendar v zmernih količinah.
Danes številne zdravstvene organizacije priporočajo omejitev alkohola na približno 1 deciliter vina dnevno za ženske in 2 decilitra za moške – ali pa popolno opustitev alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija celo opozarja, da varna količina alkohola ne obstaja.
Po drugi strani pa znanost kaže, da je celoten paket mediteranskega načina življenja – prehrana, gibanje, družabnost in zmerno uživanje rdečega vina – povezan z daljšim in bolj zdravim življenjem.
Kaj to pomeni v praksi?
Če želite slediti bolj zdravi poti, se osredotočite na mediteranski življenjski slog. To pomeni prehrano z oljčnim oljem, veliko sadja in zelenjave, dovolj vlaknin, kompleksnih ogljikovih hidratov in zmerne količine beljakovin. Redno gibanje in druženje sta enako pomembna.
Če se odločite za alkohol, naj bo tega malo, vedno ob obroku in po možnosti v obliki rdečega vina. Še posebej koristno je, če ga kombinirate z barvito rastlinsko hrano, saj to izboljša absorpcijo zaščitnih spojin.
Jejte počasi, v družbi, kadar je to mogoče. Tudi počasno prehranjevanje samo po sebi dokazano zmanjšuje tveganje za debelost – ne glede na alkohol, gibanje ali druge dejavnike.
Dokazi v prid mediteranskemu načinu življenja so prepričljivi. Če vanj vključite tudi rdeče vino, naj bo to v zmernih količinah. Na vaše zdravje bo imel življenjski slog bistveno večji vpliv kot kateri koli posamezen kozarec vina.
Povzeto po Psychology Today
*Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
