Običajno se začne nedolžno, ko ste pod stresom, v stanju umirjenosti ali globoko v mislih – in nenadoma ugotovite, da si grizete notranjo stran ličnic. Morda je to nekaj, kar se je zgodilo le enkrat slučajno. Morda pa je to navada, zaradi katere je vaša notranjost lic že povsem razbolela, postala surova ali celo brazgotinasta. Če prikimavate, dobrodošli v klubu. Morda je čas, da se zbudite.
Ne spreglejte:
Zakaj grizemo (in spet grizemo)?
Grizenje notranjih ličnic je lahko živčna navada, podobno kot grizenje nohtov ali žvečenje ustnic. Za nekatere pa je lahko to znak kronične tesnobe ali ponavljajočega se vedenja, osredotočenega na telo, tj. stanja duševnega zdravja, ki vključuje prisile, kot sta puljenje las ali puljenje kože. Zdaj pa se pogovorimo o škodi.
Običajno grizenje ličnic lahko povzroči:
1. Bolečino in draženje – ugriznjeno mesto lahko oteče ali se na njem pojavi razjeda, kar samo spodbuja nadaljnje grizenje.
2. Brazgotinjenje – ponavljajoče se poškodbe lahko povzročijo trajne spremembe tkiva.
3. Nevarnost okužbe – odprte rane v ustih (pozdravljene, bakterije!) so recept za okužbo.
4. Spremembe v ustni votlini – kronično draženje lahko povzroči bele lise ali odebeljeno kožo, včasih je potrebna biopsija, da se izključijo resnejša stanja.
5. Težave s čeljustnim sklepom – stalna napetost čeljusti zaradi grizenja lahko prispeva k bolečinam ali disfunkciji temporomandibularnega (čeljustnega) sklepa.
Poleg tega pa to ni dobro za vaš nasmeh. Pri nekaterih ljudeh se na licih pojavijo tudi opazne vdolbine, in ja, zobozdravniki to lahko ugotovijo.
Okej, kako torej opustiti grizenje?
Najprej ugotovite, kdaj se to najpogosteje dogaja. Je to med delom? Ob gledanju Netflixa? Ko obtičite v prometu? Zavedanje je ključnega pomena. Nato poskusite to preprečiti z žvečilnim gumijem, ki lahko zadovolji potrebo po ustni stimulaciji brez škode. V kolikor je sprožilec tesnoba, lahko pomagajo vaje za prizemljitev ali obvladovanje stresa. Če se vam zdi, da je žvečenje kompulzivno ali da ga težko ustavite sami, poskusite z obiskom terapevta. V nekaterih primerih pa vam lahko zobozdravnik priporoči ustni ščitnik po meri za zaščito ličnic ponoči ali čez dan.
Zapomnite si: vaše notranje ličnice niso žvečilne igrače. Čeprav se vam bo ta navada v danem trenutku zdela pomirjujoča, se lahko dolgoročne posledice poznajo več kot le na koži, in to dobesedno. Dobra novica? Z nekaj zavedanja (in morda z nekaj terapije ali zobozdravstvene pomoči) lahko prekinete ta krog. Vaša usta vam bodo hvaležna.
