V februarju, mesecu kulture, v roke vzemi tudi kakšno pesniško zbirko. Če ne za zabavo, pa za boljše počutje. Poezija ima namreč tudi terapevtske učinke.
Brez heca, to so vedeli že stari Rimljani. Rimski zdravnik Soranus je v prvem stoletju našega štetja svojim pacientom poleg zdravil predpisoval tudi poezijo. V preteklosti so poezijo uporabljali tudi šamani, ki so za dobrobit svojega ljudstva recitirali pesmi. Ne nazadnje je tudi Freud zapisal: “Ne jaz, temveč pesnik je odkril nezavedno.’’ Tudi mnogi drugi psihologi in znanstveniki, kot so Adler, Jung in Arieti, so v svojih delih pisali, koliko je sama znanost pridobila prav s poezijo.
Poetično zdravilo
Se ti zdi vse to iz trte zvito? Pomisli na svoje srednješolske čase, ko si vzdihovala za čednim fantom iz soseske. Mar ni bila prava uteha o svojih čustvih napisati kakšno pesem?
“Meni je bilo pisanje pesmi v srednji šoli edini način, da preživim. Popoldneve sem najraje preživljala zaprta v sobi, tako da sem se umaknila od vedno pijanega in nasilnega očeta ter pisala o svojih strahovih. Tudi ko sem se zaljubila, so moja čustva prek pesmi dobila neko novo, vzvišeno, nadzemeljsko dimenzijo,’’ pravi danes 26-letna Sanja, ki bralkam svetuje, naj se v trenutkih stiske zatečejo tudi k prebiranju, ne le pisanju poezije. “Poezijo berem takrat, ko sem na dnu, ko imam občutek, da sem nemočna in da potrebujem uteho,’’ pravi Sanja.
Podobno pravijo tudi mnogi terapevti, ki se ukvarjajo s tako imenovano poetično terapijo (angl. poetry therapy), v svetu čedalje bolj uveljavljeno znanstveno vejo, ki pomaga pri duševnem in čustvenem zdravljenju ljudi. Jack Leedy v knjigi Poetry As Healer piše o skupinskih zdravljenjih s poezijo. Na srečanju izberejo pesem, ki govori o določenem občutju, ki prevladuje v skupini:
“Če je to občutje depresija, potem bo pomagala pesem, ki govori o depresiji, pod pogojem, da vsebuje tudi verze, ki odsevajo upanje in optimizem. To je mnogo ljudem v tolažbo, saj sodelujočemu pomaga, da niso edini, ki trpijo, in da jih nekdo razume,’ piše Leedy.
Rap terapija
Si gledala film 8 Milj z Eminemom v glavni vlogi? Biografska zgodba raperskega zvezdnika govori prav o zdravilnih učinkih rimajočih se verzov, torej poezije. Zdolgočasena in brezdelna mladina v Detroitu je svojo stisko, ki so jo občutili zaradi vsesplošne revščine ter pomanjkanja upanja v napredek in boljšo prihodnost, začela pisati verze. Ta pojav seveda ni bil značilen le za Detroit, temveč tudi za druge osiromašene soseske (tako imenovane gete) v ZDA. Mladež je svoje verze podkrepila z ritmom in tako je nastal rap, ena najbolj poslušanih glasbenih zvrsti danes.
Ko spregovorijo čustva
S poezijo lahko torej najdeš tolažbo, sogovornika, ki ti poskuša prebroditi stisko in laže razumeti svoja občutja. Lahko ti pomaga, da pozdraviš zaradi ljubezni ali tragične izgube strto srce, da prebrodiš obup, ko v svojem življenju ne moreš narediti tako želene spremembe, ali pa, da preprosto spet dobiš zaupanje v življenje.
“Pred nekaj leti, ko sem se razšla s fantom, mi je mama podarila knjigo Pesmi Antona Gradnika. Najprej sem samo zavila z očmi, ampak ko sem se potem nekega večera res lotila branja, sem se v njegove pesmi popolnoma zaljubila. Pojma nisem imela, da je eden od slovenskih klasikov pisal takšne pesmi! Njegove ljubezenske so mi še vedno najbolj pri srcu,,’’ pravi 24-letna Manca in priznava, da od takrat redno prebira poezijo. Ali lahko priporoči še pesniško zbirko, ki bi cosmo bejbi v stiski pomagala s svojim optimizmom?
“Oh, to je vsekakor zbirka Travne bilke Walta Whitmana. Tako poživljajočih pesmi, ki bralcu povrnejo vero v življenje in v človeštvo, je zelo malo. Sploh pa njegov optimizem prav pride zdaj, v času, ko po svetu vladata predvsem stres in strah.’’
Marta Pirnar
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
