Sanje so subjektivne zavestne izkušnje, ki jih možgani ustvarjajo med spanjem, in to je vse, kar o njih z gotovostjo vemo. Sestavljene so iz spominov, ki smo jih pridobili v preteklosti, zato so povezane tudi z našimi budnimi izkušnjami. Pojavljajo se brez našega nadzora in pogosto kršijo zakone fizike. V enem trenutku se lahko namreč pogovarjamo z nekom iz naše preteklosti, že naslednji hip pa letimo po nebu nad nekim namišljenim mestom, ne da bi se nam to zdelo nenavadno. Po besedah znanstvenikov sanjamo v takšni ali drugačni obliki skoraj vso noč, ne le med REM fazo.
Ne spreglejte:
Menijo pa tudi, da imajo sanje pomembno vlogo pri utrjevanju spominov. Toda zakaj se jih potem tako redko spomnimo? Sposobnost priklica sanj se med ljudmi razlikuje in je odvisna od številnih dejavnikov. Raziskave med pandemijo covida-19 so denimo pokazale, da se je več ljudi kot običajno zjutraj spominjalo svojih sanj. Druge študije so ugotovile, da se jih pogosteje spominjajo mlajši ljudje, zlasti ženske, ter tisti, ki imajo do sanj pozitiven odnos, pogosto sanjarijo podnevi in se radi prepuščajo domišljiji.
Kaj določa, ali se spominjamo svojih sanj?
Preučevanje sanj je zahtevno, saj morajo znanstveniki zaupati poročilom udeležencev po prebujanju. Toda spomin na sanje se lahko hitro spremeni ali izgine. Nekateri se zbudijo z jasnim občutkom, da so sanjali, vendar se ne spomnijo nobene podrobnosti. V nedavni raziskavi so zato preučevali dejavnike, ki vplivajo na jutranji priklic sanj. 217 zdravih odraslih, starih od 18 do 70 let (med njimi 116 žensk), je 15 dni vsako jutro doma takoj po prebujanju zapisovalo svoje zadnje sanje. Raziskovalci so s prenosno napravo za elektroencefalografijo (EEG) spremljali tudi njihovo možgansko aktivnost, ob koncu raziskave pa so opravili še nevropsihološko oceno.
Rezultati so pokazali, da na verjetnost, da se bomo zjutraj spomnili sanj, vplivajo trije glavni dejavniki: odnos do sanj, nagnjenost k tavanju misli in spalni vzorci. Pomembno je tudi, kako dovzetni smo za motnje spomina po prebujanju.
Ljudje, ki pogosto sanjarijo podnevi, so morda bolj nagnjeni k spontanemu ustvarjanju sanjam podobnih izkušenj, hkrati pa svojim sanjam namenjajo več pozornosti. Raziskava je pokazala tudi, da se ljudje sanj pogosteje spomnijo po daljšem nočnem spanju, če manj časa preživijo v globokem spanju in več v fazi REM. Med globokim spanjem je namreč splošna aktivnost možganov manjša, medtem ko so vzorci možganske aktivnosti v fazi REM bolj podobni tistim med budnostjo.
Zanimivo je, da so se udeleženci svojih sanj pogosteje spominjali spomladi in jeseni kot pozimi. Razlog bi lahko bil povezan s cirkadianimi ritmi in nočno telesno temperaturo. Priklic sanj pa je bil redkejši, kadar so ljudje po prebujanju svojo pozornost hitro preusmerili drugam, denimo v pogovor, razmišljanje o dnevnih obveznostih ali izklapljanje budilke.
Kako si bolje zapomniti sanje?
Če se želite svojih sanj pogosteje spominjati, jim pred spanjem namenite nekaj pozornosti. Ko se zjutraj zbudite, si v spomin poskusite čimprej priklicati njihovo vsebino in podrobnosti, še preden vam vsakodnevne misli preusmerijo pozornost.
