"Zdi se kot da v tvojih dvajsetih dnevi začenjajo minevati šestkrat hitreje, vsak dan opaziš novo gubo okoli oči, povsem prepričana pa si, da se ti tako ali tako nič ne dogaja.
Zadnja tri leta so minila brzinsko, strah pa me je priznati, da se kmalu bližam letom, ko bom morala prav zares sama plačevati položnice, vzeti kredit, teme pogovora pa bodo o otrocih, izpadanju las in zavarovanju avta. Vse prijateljice se pritožujejo, da opažajo gube na svojem obrazu in sanjarijo o nitkah za gube in manično naročajo kreme proti staranju.
Ne morem verjeti, da se mi je še deset let nazaj zdelo kot, da ne bom mogla dovolj hitro odrasti, zdaj pa me misel na neizbežno breme odgovornosti za svoje preživetje spravlja v tesnoben strah. Verjetno ne pomaga tudi to, da vsakič ko odprem Instagram, vidim ''blazno uspešno 20-letnico'', ki svoj čas preživlja samo še v svoji vili na morju in trdi, da svojih poznih najstniških let ni zapravila tako, da je plesala po mizah v klubu ali dolgo v noč razglabljala pomena enozložnega sporočila, ki ji ga je napisal sošolec.
Ne spreglej še:
- "Takrat se je moja agonija šele začela - poniževanja, kletvice, ljubosumje ..." (srce parajoča izpoved)
- Sliši se preprosto, a tvoje oprano spodnje perilo skoraj zagotovo ni čisto (o, bljak)
Po eni strani se mi zdi, da bi moralo biti staranje neverjetno lep proces odraščanja. Gubam pa bi morala biti tako hvaležna kot poduhovljena Instagram vplivnica, ki je zamenjala stresni ritem velikega mesta za umirjeno podeželjsko življenje, peko kruha z drožmi in vzgojo svojih desetih otrok. Ampak sem povsem prepričana, da se bom ob prvi priložnosti (no, recimo da bom počakala do 40. leta) odločila za botoks. Verjetno tudi v podpazduhah.
Ne vem, zakaj nas je tako strah staranja in kako to, da se kot nekaj-in-dvajset letnice počutimo stare, zgubane in prašne. Ali kako to, da svoj čas zapravljamo s tem, da se obremenjujemo s smejalno gubo, namesto, da bi čas zapravile za kaj bolj produktivnega. Na primer kupovanja kart za Taylor Swift koncerte ali pošiljanja življenjepisov.
Če te skrbi staranje, se ne sekiraj, nisi edina. Plačevanje prispevkov, registracija avtomobila in dodatno zavarovanje za avto so strah, ki mu ne moreš uiti (Kaj sploh je kasko? A to rabim?). Še vedno me zanima, zakaj dvajseta leta ne pridejo s priročnikom za življenje. In pisanjem evropskih poročil.''