Osmi marec, ki ga v približno 100 državah poznamo kot dan žensk, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.
Poznaš zgodovino in poslanstvo 8. marca?
V nadaljevanju povzemamo razmišljanje evropske poslanke Mojce Kleve Kekuš, ki se tokrat v svojem blogu osredotoča predvsem na problem, ki kaže, kako stereotipi in diskriminacija tudi v 21. stoletju zaznamujejo vlogo in življenje žensk.
Nasilje nad ženskami
V Evropi je kar petina žensk najmanj enkrat v svojem življenju doživela fizično nasilje, več kot desetina pa jih je bila žrtev spolnega nasilja, pri katerem je bila uporabljena sila. A vendar se jih le od 4 do 10 procentov odloči, da prijavi dogodek. Žalostno je, da naša družba velikokrat obravnava nasilje nad ženskami kot zasebno zadevo - kot da so ženske za takšno nasilje pogosto krive same.
Kot političarka vidim možnost izkoreninjenja te grozne bolezni naše družbe preko sodelovanja s civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Sama to počnem že dolgo. Že veliko let preden sem vstopila v politiko. Problem nasilja nad ženskami in v družini poznam ne le iz teorije, temveč tudi iz mnogih srečanj z žrtvami. Delo z žrtvami je po mojem mnenju najpomembnejše, zato globoko spoštujem delo nevladnih organizacij, ki se borijo za odpravo nasilja nad ženskami.
Vseeno pa je pomembno, da imamo v Evropi tudi zakonodajni instrument, ki bo zagotovil varovanje pravic žrtev ter kaznoval storilce, ki so v večini primerov še vedno moški. Če se nasilja želimo lotiti resno in obravnavati čezmejno, je nujno potrebno pristopiti k podpisu Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, saj je prvi pravno zavezujoči instrument EU, ki od vlad zahteva, da preprečijo, odpravijo in kaznujejo zločin nasilja nad ženskami. Konvencija ne zajema le zaščite žensk, temveč tudi otrok, moških in starejših oseb, ki so žrtve nasilja v družini.
Slovenija je konvencijo sicer že podpisala, a nikoli ratificirala.
Ljudi moramo osveščati o problemu nasilja nad ženskami in poskrbeti, da ta tema ne bo več tabu. Ena izmed glavnih ovir je namreč, da nasilje nad ženskami v večini primerov ostane skrito našim očem. Ženske je enostavno strah spregovoriti o tem. Zato moramo prekiniti molk in opozarjati na problem nasilja nad ženskami 365 dni na leto.
Verjamem, da se bodo stvari spremenile. Počasi, a zagotovo.
Mednarodni dan žensk predstavlja vsaj en dan v letu, ki služi kot opomin, kaj smo že dosegle in kaj vse je še potrebno storiti, da bomo ženske resnično dosegle pravo enakopravnost.
Ob koncu lahko samo vam in sebi zaželim, da bi idejo 8. marca praznovali večkrat na leto.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
