Vse kar potrebuješ, da boš srečna

Mnenja o tem, kaj je sreča in kaj je tisto, kar naj bi človeka osrečevalo, so različna. Zato sama najbolje veš, kaj je na tvojem prednostnem seznamu stvari, ki naj bi vodile v stanje sreče.

Vprašanje pa je, ali boš, potem ko boš odkljukala svoj seznam, zares srečna. Marsikdaj si namreč želimo nekaj, za kar mislimo, da nas bo osrečilo, pa nas v resnici le začasno poteši. Zato naj ti sledeči cosmo seznam domnevnih prinašalcev sreče pomaga, da boš ugotovila, kaj prinaša notranjo izpolnitev in kaj le trenutno potešitev.

<>

>

Kupčki denarja in nepotrebni luksuz

Res zveni mamljivo, ko slišiš, da je Roman Abramovič svojo drago jahto parkiral v Rovinju in potrošil kar 300.000 evrov za to, da enkrat samkrat napolni rezervoar z gorivom. Pa misliš, da je zato kaj bolj srečen kot siromašnejši smrtniki? Vsi imamo svoje križe in težave in njegove niso zanj prav nič manjše, kot so tvoje zate, zato naj te blišč, za katerim se skriva beda, ne premami.

Seveda vsi potrebujemo denar, da preživimo, sama pa verjetno dobro veš, da smo vsi po vrsti veliko srečnejši, če nam ni treba skrbeti glede tega, kaj bomo jedli, kje bomo spali, kaj bomo oblekli itd. Toda ko začne človek enkrat zapravljati denar za nepo­trebne stvari, je jasno, da denar s tem izgubi moč, s katero lahko nekoga osreči.

Pravzaprav ljudje, ki zaslužijo nadpovprečno veliko denarja, ne zapravijo prav nič več svojega časa in denarja za zabavne stvari, ki naj bi jih zadovoljevale in osrečile, kot tisti, ki zaslužijo veliko manj.

Resnica je, da nikoli ne bomo zadovoljni s tem, kar zaslužimo, to pa predvsem zaradi naše ambiciozne in nikoli zadovoljne nara­ve. V želji, da bi se dokazali, vsi vedno stremimo k boljšemu in višjemu. Ko si nakopičimo nekaj, za kar mislimo, da nas bo osrečilo, kmalu najdemo nekaj novega, kar nas začne spet obsedati z mislijo o sreči. In tako spet in spet v nedogled. Nisi zadovoljna s svojo garsonjero?

Potem boš naredila vse, da boš zaživela v trisobnem stanovanju. In potem ti ne bo všeč kuhinja, ki jo boš prenovila, da boš v njej z užitkom kuhala. Toda ali ne bi bilo fino, da bi med kuhanjem zrla ven na morje in si privoščila hiško na obali? Najbrž ti je že jasno, kam merimo: človeški um je vedno naravnan v prihodnost in zato se vedno sprašuje, kaj je naslednje na njegovem seznamu želja, ki naj bi ga pripeljalo v stanje nirvane.

Težava pa je to, da do nirvane vsekakor ne bomo prišli prek tistega, kar imamo, temveč kvečjemu prek tega, kako znamo v stvareh, ki jih imamo, uživati. Zato se raje malce ozri po svoji skromni sobi ali garsonjeri in opazuj, kako lično si jo opremila in kako fantastična je popoldan, ko vanjo posije sonce.

Poleg tega ti bo veliko več užitka dala vikend delavnica slikarstva ali morda kratek izlet, kot pa kupovanje nove preproge, ker si se prejšnje naveličala. Izlet in delavnica ti bosta ostala v prijetnem spominu in se ju boš z veseljem spominjala, kar te bo lahko osrečilo tudi čez leto dni ali več.

To ne pomeni, da si kdaj pa kdaj ni dobro privoščiti dražji nakup ali kupiti novo prevleko za sedežno garnituro. Zavedaj se le, da ti 140 evrov vredna torbica ne more dati tistega, po čemer hrepeniš, predvsem če potem ne boš mogla plačati položnic.

Obletnice, rojstni dnevi in druga praznovanja

Se spet bliža rojstni dan? In boš žurirala do jutranjih ur? Se bo prijateljica kmalu poročila in bo to spet dobra priložnost, da se boš zabavala in bila srečna v družbi prijateljev? Mogoče si tudi ti ena tistih, ki je pripravljena mirno prenašati turoben vsakdanjik v službi ali v šoli in težko pričakovati dan, ko se boš lahko lepo oblekla in se dobila s prijatelji.

Toda ali si že pomislila, da s tem samo odlagaš svojo srečo na določene in izjemno redke dogodke v svojem življenju? Praznovanja so seveda pomembna, toda vsekakor ne toliko, kot misliš. Razkošna in oh in sploh poroka ti na dolgi rok ne bo prinesla sreče; ta je v povsem navadnih in vsakdanjih trenutkih. Do tega je prišla tudi naša sogovornica Tjaša.

“Vedno sem sanjala o veliki poroki. In ko sem se poročila, sem bila prepričana, da bo najino slavje trajalo in trajalo. Toda kmalu sem pristala na realnih tleh in videla, da je vsakdanjik v zakonu vse prej kot lahek. Nekaj časa sem celo mislila, da bom v zakonu nesrečna vse življenje.

Priznam, neumna misel, toda bilo mi je 21 let. Zdaj, deset let pozneje, razmišljam drugače. Spoznala sem, da je pomembna tista sreča, ki jo začutiš kar tako, v tistih dneh, ko sva oba dobre volje in čutiva, da sva srečna skupaj ne glede na vsakdanje vzpone in padce, ki so popolnoma normalni,” pravi 30-letna Tjaša.

Če te Tjašina zgodba ni prepričala, te bo morda Majina: “Doma smo vedno prirejali velike zabave, piknike in podobno. Opazila sem, da je bil moj oče vedno nerazpoložen, če smo bili sami, zasijal pa je, ko je kdo prišel na obisk.

Opazila sem, da sem takšna postala tudi jaz. K sreči se tega zavedam in sem takoj uvidela, da moje prepogosto organiziranje zabav in rojstnih dni ni pravi recept za mojo srečo. Zdaj me osrečuje, če se s prijateljico sredi dopol­dneva odpravim na kavo ali pa na kozarec vina ob večerih. Ne potrebujem obložene mize in gostov za to, da sem srečna.”

Biti vesela 24 ur na dan

Ljudje imajo radi vesele in dobro razpoložene ljudi, zato morda misliš, da moraš tudi ti biti nasmejana 24 ur na dan. Nekateri imajo celo za neuspeh, če jih ujame kakšen slab dan in se morajo prisiliti, da iz sebe stisnejo nasmešek ali dva. Toda če se ves čas pretvarjaš, da si dobre volje, in skrivaš svoja prava čustva, kadar je nekaj narobe, lahko to zelo slabo vpliva na tvoje duševno zdravje. Podobno se je zgodilo tudi Petri.

“Mama me je vedno učila, da moram biti pred drugimi nasmejana in ne smem pokazati, da je kaj narobe. Bila sem njen Sonček, vedno nasmejana, ker je tako pričakovala ona, pozneje pa tudi drugi. Nekako so se navadili, da se vedno smejem.

Skrivanje mojih resničnih čustev mi je začelo pov­zročati težave v srednji šoli, ko pa sem prišla na fakulteto, je bilo vse samo še hujše. Sostanovalke v študentskem domu so se me začele izogibati, ker so menile, da ves čas igram gospodično Popolno in da jim ne zaupam.

Potem pa sem doživela živčni zlom in nisem mogla nehati jokati. Takrat sem se zavedla, da ni prav, da sem se skrivala za nasmejanim obrazom. Zdaj vidim, da so iskrenost in zaupni pogovor tisto, kar me osrečuje,” pravi 26-letna Petra.

Tako kot Petra imaš tudi ti možnost, da prisluhneš svojim pravim čustvom in razpoloženjem ter se obnašaš temu primerno. Tako boš tudi veliko lažje odkrila, česa si v življenju res želiš, in boš znala to tudi dobiti.

Morda se pretvarjaš, da je v tvojem odnosu s fantom vse super in sploh več ne vidiš, da te vajina zveza ne osrečuje. Če si tako kot Petra tudi ti vedno morala biti ‘mamin Sonček’, je mogoče tudi zate nastopil čas za svojevrstno osamosvajanje od prisilnega veselja in s tem situacij in ljudi, ki niso dobri zate. Včasih je prava rešitev ta, da prisluhneš mnenju drugih in upoštevaš tudi kakšno kritiko, ki te potem prisili, da se zbudiš in nehaš biti kakor lutka v zaigranem stanju sreče.

Imeti veliko prostega časa

Enkrat ena je, da si tudi ti že sanjarila o tem, da bi se prestavila na samotni otok, kjer bi bila tvoja prednostna naloga ta, da se nastavljaš soncu in poskrbiš za porjavelo kožo. Toda jutranje zgodnje vstajanje zato, da prideš čim prej v službo, te lahko osrečuje bolj, kot si misliš.

Ljudje smo namreč najsrečnejši, če počnemo nekaj, kar nam daje smisel in kar nas vodi k določe­nemu cilju. Seveda se lahko odločimo, da si bomo v življenju izbojevali čim več prostega časa in počeli, kar se nam zljubi, toda sčasoma bi vsakdo ugotovil, da ga brezplodno početje ne zadovoljuje in ne zadosti njegovi želji po dokazovanju. Prav to namreč daje našemu življenju smisel in vrednost, to pa je tudi tisto, kar nas osrečuje.

“Čeprav so zadnji dnevi dela na določenem projektu izredno naporni in stresni, po drugi strani v sebi čutim zadovoljstvo, saj vem, da sem spet naredila nekaj dobrega. Zato me dejstvo, da mi ne ostane veliko prostega časa, ne moti preveč. Ko s kolegi počnemo nekaj konstruktivnega, tudi čas hitreje mineva in nimaš občutka, da garaš,” pravi 27-letna ekonomistka.

Aktivna udeležba v delu, ki ga rada opravljaš, te krepi tako duševno kot telesno. Kar pa še ne pomeni, da ne potrebuješ prostega časa. Svojim možganom le privošči malce oddiha, dejstvo pa je, da je mešanica dela in igre najboljša kombinacija za življenje.

Biti popolna

Če nič drugega, bodi ponosna na to, da si veliko boljši človek kot tvoja sovražnica. In čeprav se po njeni zaslugi počutiš kot največja poraženka, si dovolj pametna, da se ne boš spustila na njen nivo in se ji maščevala.

Če si prizadevaš, da bi bila vedno boljša, najboljša in popolna, ni s tem nič narobe, a vse ima svoje meje. Ena od največjih napačnih predstav o sreči je ta, da jo vedno z nečim pogojujemo. 24-letna Sanja jo je s tem, da bo nekoč izgubila dvajset kilogramov in končno dobila popolno postavo:

“V puberteti sem bila vsa zagrenjena zaradi telesne teže. Ves čas sem si govorila: Šele ko bom imela 20 kilogramov manj, bom zadovoljna sama s seboj. Ko sem jih potem sčasoma izgubila, sem ugotovila, da je sicer res fino, da namesto številke 40 kupujem oblačila št. 36, da pa se zato v sebi nisem nič spremenila.

V življenju pridejo nove skrbi, nove motivacije in novi cilji. Sem se pa naučila, da si ne postavljam več pogojnikov in moja sreča ni več odvisna od tega, kaj si želim.”

Da bi pretrgala začarani krog pogojevanja in želje po popolnosti, rajši pomisli na to, kar imaš in kar si v življenju že dosegla. Mogoče zaenkrat še nisi našla sanjske službe, si pa na svojem sedanjem delovnem mestu spoznala ljudi, ki ti lahko pomagajo, da boš nekoč prišla do nje.

Najpomembnejše je, da si čestitaš za vsak uspeh, pa naj bo še tako majhen. Kajti če boš pred seboj vedno videla le cilj in se ne boš ozirala na to, kar v življenju že imaš, ne boš nikoli dojela, da si na cilj že zdavnaj prispela.

Žurirati kot prava rokerica

Ko prelistavaš revije in vidiš, kako divje se zabavajo tvoje najljubše zvezdnice, bi dala vse, da bi bila vsaj enkrat na njihovem mestu. A naj te potolažimo: če bi jih videla, kako depresivne in mačkaste so te lepo­tičke prihodnji dan, bi te želja hitro minila.

Nenazadnje imaš z divjimi zabavami, ki trajajo ne samo pozno v noč, temveč tudi krepko v jutro, najbrž izkušnje tudi ti. In tako je tudi prav – če le nisi popolnoma odvisna od njih in cel teden zamorjena čakaš samo na to, da si boš v petek dala duška. To je počela tudi 25-letna Lenora. »Komaj sem čakala, da mine teden in da grem ven s prijateljicami. To je bil zame višek tedna in celo višek življenja.

Počele nismo ničesar posebnega, razen seveda pile, plesale in občasno spoznale kakšne tipe, s katerimi smo potem preživele noč oziroma jutro. Nisem opazila, kako destruktivno to deluje name in kako brezvoljna postajam.

Mama mi je prigovarjala, naj pazim nase in da je nekaj narobe z mano, ker postajam čedalje bolj apatična in zamorjena, meni pa se je zdelo, da sem takšna kot vedno.”

Šele ko je spoznala Daria, se je bila Lenora sposobna videti ‘od zunaj’. Spoznala je, da je zaradi alkohola še bolj depresivna in nemočna v spopadih z ovirami, ki ji jih je nastavljalo življenje.

“Tako nisem mogla več naprej. Odločila sem se, da se oddaljim od prijateljic in se posvetim ljubezni. Čeprav sem mislila, da bom pogrešala svojo ‘pijansko’ družbo, mi ni bilo težko pretrgati vezi z njimi. Pa saj jih pravzaprav nisem pretrgala; le tisto, kar nam je bilo skupnega – žuriranje in pijančevanje – nas ni več družilo. In tako smo se oddaljile. Jaz pa sem spoznala, da sem srečnejša kot kdajkoli.

In da ne potrebujem alkohola za to, da sem dobre volje."Pa da ne boš mislila, da ti branimo pravico do zabave. Kje pa! Občasno druženje z najljubšo družbo, s katero spiješ kozarček, je več kot priporočljivo. Dobra družba je ena od stvari, ki osrečuje večino ljudi, tako da le sprejmi naslednje povabilo na zabavo. Ni pa ti treba sprejeti treh v enem tednu.

In še nasvet: če se boš s prijateljicami dobila ob enih popoldan, bo druženje minilo v prijetnejšem in sproščujočem klepetu, kot pa v pretirano alkoholi­ziranem in brezplodnem vzdušju.

Vrniti milo za drago

Še preden nabrusiš svoje krempeljce in se spremeniš v pravo vudu strokov­njakinjo, naj te razsvetlimo s povsem jasno resnico: pravičnost ni isto kot maščevalnost in vrniti milo za drago ni prav nič drugega kot slednje; vsekakor pa ne prinaša takšnega zadovoljstva, kot ga prinaša pravica.

Če razmišljaš, da bi znanki skuhala maščevalni recept, ker je med spletnim čvekom tvojega fanta povabila k sebi na ‘pornografski tečaj’, se zavedaj, da s tem ne boš vzpostavila nikakršnega ravnotežja ali celo poplačala nekakšen karmični dolg. Namesto tega boš ves čas, ki ga boš namenila načrtovanju maščevanja, razmišljala o bolečini in razočaranju, namesto da bi dragoceni čas raje namenila iskanju novih virov sreče.

Eden od teh virov je tudi odpuščanje in prej ko boš odpustila njej in njemu za nesrečni spodrsljaj, prej boš lahko spet našla srečo. Sploh pa pomisli na možnost, da je tudi dekletu, ki se ji želiš maščevati, mogoče žal, da te je prizadela, in da je to po vsej verjetnosti (ne pa nujno) naredila zaradi nezaupanja vase. Tudi če si boš olajševalno okoliščino za njeno dejanje zgolj izmislila in ti bo to pomagalo, da odpustiš (in po možnosti poza­biš), bo to veliko boljše kot kuhanje zamere in maščevanja.

Kaj osreči fante

Fantje in punce smo si različni tudi v tem, kaj nas spravi v dobro voljo.

Obisk pri starših. Fantje v njih uživajo veliko bolj kot dekleta, saj imajo tako priložnost, da s svojimi očeti preživijo več konstruktivnega časa, medtem ko morajo punce večinoma svojim mamam pomagati pri gospodinjskih opravilih.

Bogato družabno življenje. Ženske imajo rade intimna prijateljstva, fantje pa potrebujejo prijatelje, s katerimi gredo na zabave.

Šport. Fizične dejavnosti prispevajo k pozitivnemu razpoloženju tako moških kot žensk, toda fante tekmovalni naboj še posebno sprošča.

Ljubeč partnerski odnos. Na tej točki se srečata oba spola. Tako fantje kot punce lažje prenašajo stres, če so v razmerju. K temu seveda pripomore tudi seks, ki predvsem fantom na ustnice privabi širok nasmeh.

Janka Menart

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc