Prazniki so pred vrati. Prinašajo veliko vznemirjenja, topline in pričakovanj, hkrati pa tudi dodatne izzive – zlasti za starše. Spremenjene rutine, druženja, hrup in visoka pričakovanja lahko pri otrocih (in odraslih) hitro sprožijo čustveno preobremenjenost.
Hannah Leib, terapevtka za otroke in mladostnike, je zato pripravila razvojni vodnik za otroke in mladostnike od 4. do 18. leta, ki vključuje ključne spremembe v možganih, tipična vedenja in praktične pristope, s katerimi si lahko starši pomagate v tem razgibanem delu leta, pa tudi sicer, saj vsebuje izjemno dragocene napotke za vsako starostno skupino.
Morda vas zanima tudi:
- 7 daril, ki jih ne smete podariti za praznike: če pridejo v hišo, prinesejo samo nesrečo
- To so popolni piškoti za praznične zimske večere (in imamo recept)
4 leta: domišljija + zgodnje uravnavanje čustev
Štiriletniki so radovedni in jezikovno zelo spretni, a njihov prefrontalni korteks, del možganov, odgovoren za nadzor impulzov, je še zelo nezrel, zato močna čustva hitro privrejo na plan.
Pogosta vedenja so dramatične reakcije, težave z deljenjem, frustracije ob manjših ovirah. Otroku bo zato pomagalo, če se spustite na njegovo raven in poimenujete dogajanje. Na primer: "To je bilo pa res močno čustvo. Tvoji možgani se še učijo, jaz pa sem tukaj s tabo."
5 let: rast samozavedanja
Petletniki se bolj zavedajo sebe in drugih. Včasih se znajo ustaviti, preden odreagirajo, a ob stresu impulzi še vedno prevladajo. Nemirni so ob prehodih in spremembah, pogosto se tudi sprašujejo, če so kaj naredili prav.
Pomagajo jim nežna struktura, jasen jezik, spodbuda in ponujanje izbire. Na primer, če jim rečete: "Tvoji možgani vadijo, kako se spoprijeti z velikimi čustvi. Skupaj bova našla rešitev."
6 let: kognitivna obremenitev + čustveni izpadi
Z začetkom šole se poveča kognitivna obremenitev, delovni spomin pa se še razvija. Pogosti so izbruhi po prihodu iz šole, strah pred napakami, stalno iskanje potrditve. Otroku v tej dobi najbolj pomaga razbremenitvena rutina – malica, gibanje, umirjen čas pred domačimi nalogami. Ponudite mu možnost novih poskusov in poudarite, da so napake priložnost za rast.
7 let: bolj zapletene skrbi
Okoli sedmega leta se pojavijo miselni scenariji "kaj če", kar lahko poveča tesnobo.
Pogosti so tudi nočni strahovi, bolečine v trebuhu, perfekcionizem.
Pri tem lahko otroku pomagajo tehnike prizemljitve in predvidljive večerne rutine.
Pomembno je tudi, da jih povprašate, kaj jih danes skrbi.
8 let: čustvena nihanja
Empatija se krepi, hkrati pa zgodnje hormonske spremembe povečujejo nihanje razpoloženja. Pogosti so občutljivost na kritiko, ljubosumje, močan občutek za pravičnost. Z otrokom v tem obdobju poskušajte vzpostaviti povezanost, nato pa ga nežno usmerjajte. Dan na primer zaključite s pogovorom o tem, kaj si otrok želi doseči.
9 let: samokritičnost
Razvoj moralnega presojanja in primerjanje z drugimi povečujeta notranjo kritiko.
Pogoste so izjave tipa "Jaz sem najslabši", togost in osredotočenost na napake.
Otroku lahko pomagajo počasni, sodelovalni pogovori.
10 let: dramatična čustva
Načrtovanje in fleksibilno razmišljanje napredujeta, čustvena regulacija pa lahko zaostaja. Pojavijo se prijateljske drame, dizogibanje zahtevnim nalogam in tihe skrbi. Pomaga lahko skupno reševanje problemov in razbijanje nalog na manjše korake. Primer: skupaj sestavite seznam izzivov, ki jih je otrok že premagal.
11 let: hormonski vrtiljak
Zgodnja puberteta okrepi delovanje limbičnega sistema, nadzor pa še zaostaja.
Pogosti so čustveni izbruhi, zavijanje z očmi, umikanje.
V tem času je še posebej pomembna normalizacija intenzivnih čustev in mirne, dosledne meje.
12 let: družbena primerjava + nihanja razpoloženja
Mnenje vrstnikov postane nevrološko izjemno pomembno. Pogosta vedenja so negotovost, umikanje, povečana socialna tesnoba. Otroku lahko pomaga toplina v kombinaciji z jasnimi rutinami in diskretno podporo. Uvedite na primer dogovorjeno besedo ("kodo") za trenutke preobremenjenosti.
13 let: povečana občutljivost na ocenjevanje
Družbeni del možganov je na vrhuncu občutljivosti. Pogosta vedenja so zapiranje vase, enobesedni odgovori, obrambna drža. Poslušajte jih brez pretirane reakcije, izogibajte se predavanjem. Na primer: "Razumem, zakaj je bilo to grozno. Tukaj sem, ko se boš želela pogovoriti."
14 let: močni odzivi na okolje
Čustveni centri so zelo aktivni, nadzor pa se še razvija. Pogosta vedenja v tem času so defenzivnost, tveganje, intenzivna prijateljstva. Postavite mirne, dosledne meje in dajte otroku varne priložnosti za samostojnost. Če trmarijo, jim recite na primer: "Lahko ta pogovor poskusiva ponoviti?"
15 let: čustvena ranljivost
Možgani se reorganizirajo, učinkovitost narašča, občutljivost pa ostaja visoka.
Pogosto je primerjanje z drugimi, čustveni vzponi in padci, eksistencialna vprašanja.
Otroku lahko pomaga potrjevanje čustev, radovednost, preoblikovanje zgodb.
V situaciji, v kateri so zmedeni, jih vprašajte na primer: "Se to vedenje ujema z vrednotami, v katere verjameš?"
16 let: tveganje za preobremenitev
Izvršne funkcije so močnejše, a stres jih lahko hitro preplavi. To je čas, ko so mladi tesnobni, hkrati pa si želijo neodvisnosti. Bodite njihov mentor, ne menedžer. Vprašajte jih na primer. "Potrebuješ družbo pri zdravniku ali greš tokrat sam?"
17 let: visoka obremenitev
Šola, odnosi in identiteta ustvarjajo velik pritisk. Najstniki so utrujeni, doživljajo nihanja razpoloženja. Pomaga jim, če jim pokažete, kako si lahko obveznosti razbijejo na manjše naloge in jim daste vedeti, da je negotovost nekaj normalnega. Rečete jim na primer: "Tvoji možgani so zdaj zelo obremenjeni. Kaj, če bi si to malo olajšala takole?"
18 let: telo odraslega, možgani v razvoju
Prefrontalni korteks dozoreva vse do srednjih dvajsetih let. To je čas samostojnosti, prepletene z nenadno preobremenjenostjo. Najstniki bodo v tem času še posebej cenili vaše spoštovanje, podporo in sodelovanje pri reševanju izzivov. Stavek "Zaupam ti in tukaj sem, kadar me potrebuješ" lahko dela čudeže!
Povzeto in prirejeno po besedilu Nevene Dimitrijević za Zadovoljna.nova.rs.
