Otroci v njih vidijo hrano. Moški spolnost. Zdravniki bolezen. Za poslovneže so znak denarja. Religiozne avtoritete jih prevajajo v duhovne simbole.
Prsi veljajo v kulturni zgodovini zahodnega sveta za enega od najmočnejših ženskih simbolov. Dojka, ki predstavlja žensko načelo, je nekoč predstavljala predvsem simbol materinstva, nežnosti, varnosti, (iz)vira. Naši daljni predniki so ženske prsi v prvi vrsti povezovali s plodnostjo in mlekom kot prvo hrano.
Danes je v ospredju erotični pomen ženskega oprsja. Za večino od nas, še posebej to velja za moške, so prav ženske prsi najpomembnejši seksualni ornament ženskosti.
Erotični pogled na prsi v globalnem smislu ni univerzalen, saj v številnih kulturah Afrike ali na primer južnega Pacifika, kjer ženske še vedno nosijo razgaljene prsi, le-te sprejemajo kot nekaj naravnega in jim ne posvečajo pretirane pozornosti; njihova funkcija je omejena zgolj na dojenje.
V nasprotju s tem je ukvarjanje z ženskim oprsjem na kapitalističnem zahodu prešlo v pravo obsedenost.
Odkrivanje zgodovine kaže, da so se koncepti, vezani na ženske prsi, skozi posamezna obdobja spreminjali.
Iz predzgodovinskega časa so znani ženski kipci s poudarjenimi razgaljenimi dojkami kot nosilkami magične moči. Iz grških časov je znan multiprsati kultni kipec boginje Lune in lova Artemide, ki hkrati označuje zadnji val predkrščanskega čaščenja, ki so ga navdihovali ženski misteriji.
Tako v judovski kot zgodnji krščanski tradiciji so bile ženske prsi povezane prvenstveno z žensko – materjo.
Spoštovali so jih kot sveto sredstvo za proizvajanje mleka, namenjenega hranjenju naraščaja, veljale so za temelj preživetja. Neštetokrat upodobljeni akt doječe Marije z Jezusom na prsih je celo prerasel v metaforo, ki označuje duhovno hrano vseh krščanskih duš.
Šele v 14. stoletju je žensko oprsje začelo dobivati nov – seksualni značaj, ki je počasi zasenčil prvotnost svetega – materinskega.
V 17. stoletju se je dimenziji svetosti in erotičnosti v konceptu prsi pridružila nova razsežnost, ki se je nanašala na državljansko odgovornost. Doječa mati je namreč začela predstavljati najboljši prispevek k družinski in obči družbeni dobrobiti.
Stoletje kasneje je materinsko oprsje postalo tudi del vsebine francoske revolucije. Številni posamezniki so sledili Rousseaujevem prepričanju, da bodo glavne socialne reforme uspešne le, če bodo otroke negovale in vzgajale njihove matere, kar je bilo v nasprotju s prejšnjo prakso, ko so za naraščaj skrbele dojilje.
Dojenje otroka je torej postala obveza posameznice, ki se je na ravni naroda zlila s kolektivno odgovornostjo države, ki ‘neguje’ svoje državljane.
Prsi so nekaj, kar vzbuja pozornost. So javne – vidne. Obstajajo ‘tam zunaj’, kot znak, kot geslo.
So tiste, ki določajo, kako drugi dojemajo ženskost dekleta. So tiste, ki izražajo, kakšna je, brez njene volje ali strinjanja.
Prsi so najbolj poudarjen del ženske anatomije, najbolj viden simbol ženskosti in ženske seksualne privlačnosti; nekateri avtorji celo menijo, da so zaradi velike simbolne vrednosti osrednjega pomena za žensko identiteto. Celo ženske same pogosto vrednotijo svoj videz glede na videz svojih prsi.
Ena od ameriških študij je pokazala, da si deklice že od zelo zgodnjih let želijo imeti prsi, kar se kaže v intenzivnem ukvarjanju s prsmi.
Mlada dekleta so prevzeta nad oprsjem, saj le-to simbolizira novo identiteto, ki si pri njih šele utira pot. Kmalu lahko ugotovijo, da njihove prsi ne pripadajo samo njim, temveč so javne, vidne, lastijo si jih drugi, še posebej moški.
Se še spomnite razvpitega primera Natalije Verboten. Njene prsi (‘prijateljici’, kot jih rada sama poimenuje v javnih izjavah) so v trenutku postale javno blago, o katerem je javno debatirala Slovenija, jih kritizirala oz. hvalila, sprejemala oz. zavračala.
Posredno nam primer kaže tudi na to, kako močno smo vpleteni v mit, po katerem veljajo velike in napihnjene prsi za bolj erotične od majhnih in sploščenih.
Množično (četudi prikrito) ponavljanje tega mita v različnih preoblekah pa na drugi strani pri ženskah ustvarjajo prepričanje, da morajo, če hočejo biti uspešne pri moških in še kje, velikodušno razkazovati svoje oprsje, ki je z drugimi besedami centralna tema moških spolnih fantazij.
Kult erotičnih prsi, ki se je začel širiti že v poznem srednjem veku, je vztrajno zaznamovalzahodno civilizacijo.
Srednjeveški slikarji in poeti so dajali prednost majhnim prsim, postavljenim visoko nad povečan trebuh, ki je spominjal na nosečnost.
Francoski umetniki so v poznem šestnajstem stoletju dajali prednost majhnim prsim na tankem podaljšanem telesu; italijanski visokorenesančni avtorji so imeli radi široke prsi in izpopolnjene boke ter bedra.
“Trend večje zaželenosti povečanih prsi lahko zasledimo od pozne renesanse naprej,” je v svojem raziskovanju ugotovila Yalomova, avtorica knjige A history of the Breast.
Takrat priljubljene majhne prsi, ki so spominjale na odraščajočo dekliškost, so odprle pot poznejšemu povečanemu oprsju Jane Russell v petdesetih letih 20. stoletja, Carol Dodas v sedemdesetih in Cindy Crawford v devetdesetih.
Trend velikih prsi okroglih oblik je v očeh moških še vedno aktualen in zaželen. Ženske ga zasledujejo in se za idealne prsi trudijo z najrazličnejšimi podloženimi modrčki, silikonskimi vsadki, ki jim pogosto uničijo erogene cone, ki edine upravičeno povezujejo prsi s spolnostjo.
V novejši zgodovini se je oboževanje bujnih prsi razmahnilo najprej v tridesetih in nato v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, ko so ameriške ženske spodbujali, naj ostanejo doma.
Velike prsi so označevale tradicionalno materinsko vlogo žensk. V tridesetih so za najbolj privlačne veljale prsate igralk, kot so bile Mae West, Greta Garbo in Marlene Dietrich.
V štiridesetih se je obseg prsi še povečal: na obseg oprsja t. i. ‘sweat girls’ Lane Turner in Jane Russell. V petdesetih letih sta Hollywood in modna industrija promovirala globoke dekolteje (in podložne modrčke) in zelo ozke pasove.
To je bilo obdobje obsedenosti z oprsjem: k poveličevanju velikega oprsja je v tem obdobju veliko prispeval Playboy, ki je za svoj prvi erotični simbol predstavil blondinko Marilyn Monroe, ki se ji je pridružila Jayne Mansfield.
Evropsko alternativo prsate, strastne in k maščevanju nagnjene ženske s sicer temnejšimi lasmi so predstavljale Anna Magnani, Gina Lollobrigida in Sophia Loren.
Vse te ženske so nedvomno dajale vtis, da je seksualnost oz. erotičnost skoncentrirana prav v ženskem oprsju.
Velike prsi so postale izrazit simbol seksualnosti in plodnosti. Za primerjavo – ženske z manjšimi prsmi, kot sta bili na primer Katharine Hepburn in Audry Hepburn, prej kot na seksualni simbol spominjajo na visoko eleganco, prefinjenost in gracioznost.
Ekonomske prsi: prodajalke in potrošnice
V naši, z ženskim oprsjem obsedeni družbi, so prsi za tiste s poslovnim smislom tudi neskončni vir tržnih možnosti in delanja dobička.
Ženske prsi namreč v potrošniški družbi ne ustvarjajo zgolj potrebe po proizvodnji ustreznih izdelkov, kot so nedrčki in losjoni za telo, temveč so tudi tiste, ki promovirajo in prodajajo – prikazane skupaj z avtomobili ali na različnih pijačah.
S pomočjo prsi lahko prodajate, kar želite – od mobilnikov do piva. Gledano z ženske perspektive smo torej na trgu prsi oboje – prodajalke in potrošnice hkrati.
Kot slednje vsak dan sproti nasedamo množici proizvodov za oblačenje, podpiranje, zaščito, polepšanje in povečevanje svojih prsi.
Že od poznega srednjega veka, ko so iznašli korzet, se je modna industrija širila tudi na račun spreminjajočih se trendov spodnjega perila, ki so seveda ustrezali spreminjajočim se vizijam idealne telesne oblike.
Proizvodnja različnih proizvodov, namenjenih ženskemu oprsju, trenutno velja za močno in donosno vejo mednarodne industrije. V kapitalističnem svetu ženske pri zasledovanju iluzije idealnih prsi na leto zapravijo milijone dolarjev.
Na drugi strani veljamo ženske že dolgo tudi za prodajalke svojih prsi – najprej kot dojilje, kar je včasih veljalo za zelo cenjen poklic. Nato kot prodajalke oprsja za erotične in pornografske namene, ko ženske moškim zaračunavajo ogledovanje in dotikanje prsi.
Pri vsem skupaj je na koncu težko oceniti, katere ženske so pravzaprav izkoriščane in katere izkoriščajo, ko svoje prsi postavijo na ogled.
Se pri tem sklicujejo na načelo svobodne izbire ali jih v to sili nepremagljiva žeja po ekonomski nagradi? Kakor koli že, še vedno se ženske z velikim okroglim oprsjem bolje prodajajo od tistih z manjšim prsnim obsegom.
Očitno moški res nenehno nasedajo iluziji, da ob nakupu proizvoda, ki ga promovira okrogel par ženskih dojk, dobijo tudi žensko in z njo spolni užitek.
Seveda pa tudi ženske z nakupom ‘čudežnega modrca’ verjamejo, da so si z njim kupile tudi možnost idealnega ljubimca ali romantičnega partnerja.
Medicinske prsi
Tretji zelo razširjeni koncept prsi, ki smo mu priča, je medicinski. Prsi so medicini skozi čas narekovale predvsem dve prevladujoči smeri raziskovanja: prva je bila vezana na dojenje, ki je stvar življenja, druga na bolezen, ki zadeva smrt.
Zato prsi na simbolni ravni predstavljajo tako izvir življenja kot tudi smrti. (Šele v zadnjem času se vse bolj uveljavlja tudi veja lepotne kirurgije.)
V rokah zdravnikov so ženske prsi podvržene prekrivanju z različnimi zvarki, privezovanju na naprave, bombardiranju z radijem, stiskanju mamografskih plošč, silikonskim injekcijam, praksam torej, ki vzbujajo tesnobo in nelagodje in širijo strah.
Medicinski diskurz je močno prisoten v javnosti: skozi množične medije smo bombardirani z najrazličnejšimi preventivnimi nasveti, kako je s prsmi treba ravnati, jih vzdrževati in pregledovati. Prav strah pred lastnimi bolnimi prsmi lahko ženske vodi v drugačno obsesivno ukvarjanje z njimi.
Napisala: Vesna Fister
Preberite še: 6 nasvetov, kako izostriti um ali pa si oglej, kako je videti podvodni vrt!