Velika noč je eden najpomembnejših praznikov vseh kristijanov po svet.
A če vsi bolj ali manj slavijo isti čudež, so običaji po svetu zelo različni.
Na primer Norvežani med velikonočnimi prazniki množično tečejo na smučkah in gledajo kriminalke. Slovaki svoje ženske polivajo z vodo, Italijani se družijo na družinskih izletih in Rusi z nohti trejo rdeča jajca. Mimogrede smo še izvedeli, kako Bolgari in Indijci pozdravljajo pomlad. Kaj na veliko noč veleva tradicija, predvsem družinska, ne toliko verska?
Ker je večino držav, tako vzhodnih, zahodnih, nerazvitih in razvitih, že pred davnimi časi zajela popolnoma tržno naravnana družba, je seveda zelo komercialno usmerjena tudi velika noč. Zato skoraj ves krščanski svet za veliko noč prodaja in kupuje čokoladna jajčka in zajčke, pošilja voščilnice in naroča cvetlične aranžmaje.
Bolj zanimivi pa so ljudski običaji.
Velika Britanija, Severna Amerika in Avstralija
Oves in zajček
V Avstraliji, Severni Ameriki in v večjem delu Velike Britanije je praznik večinoma sekularizian, zato se večina družin drži le starih običajev – od barvanj jajc, do nedeljskega zajtrka, med otroki pa je predvsem priljubljeno iskanje jajčk, ki jih odrasli prej skrijejo okoli hiše.
Miranda Kotnik prihaja iz Škotske, a po letih življenja na Bahamih sta si z možem Slovencem uredila dom na Bledu.
"Za veliko noč se zbere vsa družina, in to na vrtu pred hišo. Najbolj zabavno je seveda iskanje skritih jajčk, ki jih navsezgodaj zjutraj poskrije velikonočni zajček. V Sloveniji zdaj vsako leto organiziramo tudi velikonočno anglikansko mašo, v cerkvi v Stari Fužini."
Na Škotskem imajo tudi tako imenovani Maundy Thursday ali sveti torek, ko se slavi dan, ko je Jezus svojim apostolom umil noge. Torek je bil nekoč tudi 'ovseni dan', saj so pred stoletji kmetje svoj pridelek, ponavadi oves, metali v morje ter zraven recitirali molitev in prošnjo za rodno zemljo.
"Nekateri v Veliki Britaniji in tudi na Škotskem še vedno barvajo jajca, a večina je prava jajca zamenjal za čokoladna."
Večina Američanov sicer obišče nedeljsko mašo, popoldne pa se udeležijo katere od velikih družinskih pojedin. Veliko družin za veliko noč peče na žaru, zlasti Avstralci in Američani, za sladico pa jejo hot cross buns, nekakšno različico naših buhteljnov.
Zakaj velikonočni zajec?
Zajci so simbol rodnosti in jih zato povezujejo s pomladjo. Prve velikonočne zajčke so iz testa naredili Nemci v 19. stoletju.
Belgija
Tiha nedelja
Belgijci sicer ne izstopajo posebej od velikonočne tradicije zahodnih držav, zanimivo pa je njihovo izročilo, da rimski zvonovi skupaj z velikonočnim zajčkom prinesejo velikonočna jajca. Zgodba pravi, da zvoni vseh cerkva po svetu zapustijo svoj 'dom' in jo mahnejo v Rim, zato oni velikonočni nedelji pravijo 'tiha nedelja' ali Stille Zaterdag, saj so takrat vsi zvonovi v Rimu.
Rusija
Škrlatni greh in nohti
Urška iz Ljubljane ima v Rusiji babico po očetovi strani. Velike noči v Moskvi se vedno rada spominja:
"Tudi letos bom šla za rusko veliko noč k babici. Tam imajo izredno zanimive običaje. Otroci na primer lahko za veliko noč jajca barvajo samo z rdečo barvo. Ta namreč simbolizira Kristusovo kri. Jajc pa ne smete razbiti ob trdo površino, ampak jih morate olupiti z nohti, da se ob tem ves čas spominjate Kristusove smrti. Edino maše so lahko zelo naporne in zelo, zelo dolge. Moja babica vedno pravi, ko lupi rdeča jajca, da so naši grehi sicer škrlatni, a ustvarjeni smo bili nedolžno beli kot sneg."
Italija
"Samo, da smo skupaj!"
Štiriintridesetletni Matteo La Porta živi v Sloveniji že 11 let, odraščal pa je v Milanu:
"V Italiji je praznovanje velike noči vezano na sveti teden. Pri nas je bil običaj vedno takšen, da smo kupili kar čokoladna jajca, nikoli jih nismo barvali. Moja mama se sicer spomni, da so kot otroci včasih barvali jajca, ampak od tega je že tako dolgo. Velika noč je poleg božiča pomemben družinski praznik, ko se zbere vsa družina in skupaj praznujemo. V soboto imamo skupno kosilo, ponavadi pečenega jagenjčka in krompir ali kakšno drugo prilogo. V nedeljo pa se z vso družino odpravimo na skupen izlet na kakšen hrib, k jezeru ali pa na vikend, pomembno je samo to, da smo skupaj."
Slovaška
Za pamet, lepoto in zdravje!
O tradicionalnih jedeh, predvsem pa dogodkih okoli velike noči na Slovaškem sta nam imeli veliko povedati Bea in Martina, nasmejani dekleti, ki sta ljubezen našli v naši deželici, obe sta namreč poročeni s Slovencema. Običajev se še danes Slovaki bolj ali manj držijo, tako na vaseh kot seveda v manjših krajih in tudi v prestolnici, od koder je Bea.
Praznovanje pomladi se prične že na pepelnično sredo, ki jo na Slovaškem imenujejo grda sreda in jo zaznamuje post. Sledi zeleni četrtek, ko se na družinski mizi bohotijo zelene jedi, pripravljene iz špinače ali kopriv. Tudi na veliki petek se je mesa treba vzdržati, zato pa so priprave na praznik toliko bolj vesele. V soboto in nedeljo dekleta pripravljajo jedi, ki se ne razlikujejo veliko od tipičnih slovenskih – nepogrešljive so pisanice, potice, šunka ter seveda hren. Ponavadi pripravijo tudi več vrst solat. V nedeljo se post konča.
Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta morda nekoliko manj. Že od nekdaj namreč verjamejo v očiščevalno moč vode in se veselijo prav posebnega obreda, ki ga 'zakuhajo' dekletom. Dekleta ta dan ostanejo doma in že navsezgodaj jih čaka nič kaj prijetna budnica. Moški družinski člani jih namreč za zdravje, lepoto in pamet polijejo s hladno vodo, v sodobnejših časih jih položijo kar v banjo in izdatno oprhajo, potem pa se odpravijo na pot do prijateljev in širše družine, kjer dekleta in žene 'osrečijo' na podoben način. S seboj vzamejo korobače, s katerimi pripadnice nežnejšega spola našeškajo, one pa jim, ker so jim prinesli zdravja, nanje zavežejo barvne pentlje, jih pogostijo s pijačo in jedačo, v dar jim poklonijo pisanice, velikokrat pa simbolično tudi nekaj denarja.
Fantje tako ves dan obiskujejo prijateljice, dekleta pa prijatelje pričakajo doma.
"Včasih so fantje hodili na obiske ves dan in znalo se je zgoditi, da mi je zmanjkalo suhih toplih oblačil," v smehu pove Martina, ki ima starejšega brata, katerega prijatelji so zaradi Martine in njene sestre še kako radi hodili na obisk na velikonočni ponedeljek. Babica ji je nekoč celo razlagala, da so dekleta včasih namakali v vaški potok, ki je znal biti še zaledenel, tako so najprej razbili nekaj ledu in jim pripravili izdatno osvežitev. Večkrat se je celo zgodilo, da je katera izmed njih zbolela za pljučnico in celo umrla.
"Ponedeljki so bili včasih zoprni zaradi vseh teh osvežilnih obiskov sošolcev in prijateljev, tako sem včasih kljub tradiciji šla raje od doma. Odkar živim v Sloveniji, pogrešam običaj in moram moža že v nedeljo spomniti, naj me ne pozabi v ponedeljek politi z vodo in našeškati, da bom vse leto zdrava," pove Bea.
Predvsem pri mlajših fantih so dokaz mnogih obiskov in naklonjenosti deklet pisane pentlje na korobaču, s katerimi se pobje radi pobahajo. Starejši fantje znajo lepo zaslužiti, odrasli možakarji pa si na obiskih za zdravje privoščijo kar precej vodke.
V torek po veliki noči so malce manj nasmejani fantje, zato pa so dekleta toliko bolj vesela. Sicer ne hodijo po obiskih, so pa moški člani družine nekoliko bolj na udaru. "V navadi je, da ob torkih fantom vrnemo milo za drago in jih prebudimo s hladnim tušem. Saj ne, da bi bile zamerljive, ampak tudi fantje morajo biti in zdravi, lepi in pametni!" pove Marina.
Velikonočna baba
(povzeto po knjigi Slovensky rok (Slovaško leto): Rastislava Stoličná – Mikolajevá) Velikonočno babo so na velikonočno soboto (bela sobota) pripravljali predvsem na zahodu Slovaške in v njenem osrednjem delu.
Potrebujete: 1 kg prekajenega svinjskega mesa (pleče), 250 g domače klobase, 100 g slanine, 10 narezanih žemljic, nekaj jajc, sol, poper, maščobo za pekač
Priprava: Svinjino, domačo klobaso ter slanino skuhamo do mehkega in prihranimo 2 dl vode, ki je ostala od kuhanja. S tekočino prelijemo na kockice narezane žemljice, dodamo nasekljano meso in klobaso, poper, sol in nekaj jajc. Če želimo, da bo masa bolj penasta, ločimo beljake in rumenjake ter iz beljakov stepemo sneg, ki ga pazljivo vmešamo v maso, nato pa dodamo še rumenjake. Slanino narežemo na kocke, jo zlato prepražimo in dodamo preostali masi. Tako pripravljeno zmes stresemo v dobro namaščen pekač, po vrhu pa prelijemo razžvrkljano jajce, ki bo jedi dalo lepšo barvo. Na srednji temperaturi jed pečemo, dokler ne dobi lepe rožnate barve. S preostalimi prazničnimi jedmi ponudimo še tople rezine babe, ki so najbolj okusne, lahko pa jo postrežemo tudi hladno. Dober tek
Skandinavija
Umori in tek
Norvežani imajo zelo zanimivo tradicijo! Skoraj vsi na velikonočno nedeljo množično tečejo na smučeh in v krogu družine barvajo jajca. Sodobni trend pa veleva, da se za veliko noč rešujejo nepojasnjeni umori. Tako vse največje televizijske hiše vrtijo kriminalne in detektivske zgodbe na primer Poirota, Agathe Christie, revije objavljajo zgodbe, pri katerih morajo bralci ugotoviti, kdo je storilec kriminalnega dejanja, izide pa tudi veliko novih knjig. Celo na embalaži mleka so objavljene zgodbe o nepojasnjenih umorih.
Na Finskem, Švedskem in Danskem tradicija seveda vključuje barvanje jajc, otroci pa se oblečejo v čarovnice in po hišah prosijo za sladkarije. Na sveto nedeljo je ponavadi na mizi losos, ob njem pa veliko krompirja in seveda jajca.
Bolgarija
Baba Marta in pomlad
Bolgari, sicer pravoslavci, se pri različnih praznovanjih držijo še precej poganskih običajev, kot na primer pri praznovanju pomladi.
Pomlad praznujejo 1. marca s praznikom baba Marta (babica Marta). Ne ve se natančno, koliko je običaj star, a najverjetneje več kot tisoč let. Simbolizira konec mrzle zime in prihod pomladi. Že pred marcem si ljudje podarjajo z belo in rdečo nitko dvojno prepletene cofke – lutke, ki jim ponekod rečejo martenka, ponekod pa martenica. Ti naj bi prinašali srečo in zdravje. Ljudje si jih 1. marca zavežejo okrog zapestja ali pripnejo na oblačila ter drug drugemu želijo srečo in zdravje s pozdravom: Čestita baba Marta (Srečna baba Marta). Ime Marta izhaja iz meseca marca. Prvega marca cofke prevežejo na drevesa, dokler ne vidijo prvih lastovk, ki se vračajo z juga.
Po stari zgodbi rdeča barva simbolizira kri, po nekaterih sonce, ki bo vedno močneje sijalo, bela pa čistost snega. Podarjanje martenice ti daje občutek, da lahko zelo kmalu pričakuješ pomlad, saj prihod štorkelj to obeta. Običaj se od predela do predela Bolgarije malo spreminja.
Kratke prave zime in dejstvo, da lastovk niti ni v mestih, Bolgarov ne motijo. Ti še vedno 1. marca z veseljem praznujejo babo Marto, na tradicionalen ali bolj sodoben način.
Indija
Februarja je vasant panchami
Vesna Nisha Dolinar, vodja indijske restavracije Namaste v Ljubljane, pravi, da je v Indiji zelo pomemben praznik vasant panchami, hindujski festival, ki slavi Saraswati, boginjo znanja, glasbe in umetnosti. Praznujejo ga vsako leto na peti dan indijskega meseca magh (januar–februar) kot prvi dan pomladi. Med praznovanjem majhne otroke naučijo prvih besed, častijo boga ljubezni Kamadeva, najbolj elitne izobraževalne ustanove pa organizirajo molitve za Saraswati. Ljudje se na ta dan ponavadi oblečejo v rumena oblačila in jedo rumene slaščice. Gospodinje pripravijo sladice, največkrat lapsi ali ladu.
Holi – praznik barv
22. marca v Indiji praznujejo tudi holi – praznik barv. Ljudje ves dan hodijo po ulicah in se z znanci in prijatelji obmetavajo z naravnimi barvami. Ulice so pisane in obarvane. Vesnin oče, ki živi v Indiji, je o tem prazniku dodal:
"Holi je praznik, ki pozdravlja pomlad, bogove pa prosimo za dobro rodnost zemlje. Letos ga bomo praznovali 22. marca. Holi je za praznikom diwali drugi najpomembnejši festival v Indiji. Holi je praznik zabave in veselja, povezan pa je z nesmrtno ljubeznijo Krishne in Radhe.
Recept za Lapsi
Potrebujete: 1 skodelico zmletih pšeničnih zrn, 2 in pol skodelice vroče vode, 2 čajni žlički mandljev, 1/2 skodelice neočiščenega sladkorja, rozine, 1 čajno žličko praha kardamoma, 1/2 skodelice očiščenega masla.
Priprava: Rozine namočite v vodo. V razgreti ponvi stopite maslo in mu dodajte pšenična zrna, vse dokler zmes ne postane rdečkasto rjava. Dodajte vročo vodo, delno pokrite s pokrovko in kuhajte na srednjem ognju, dokler ne izpari večina vode. Če pšenica še ni dovolj mehka, dodajte še malo vode in kuhajte naprej. Ko voda izpari, dodajte sladkor, maslo in polovico skodelice vode. Lapsi je pripravljen, ko maslo začne uhajati čez ponev. Jed okrasite z mandlji in pistacijami.
Judje in pasha
Praznik svobode
Antropolog in svobodni prevajalec Klemen Jelinčič Boeta, velik strokovnjak za židovsko vero, je za nas o veliki noči in Judih zapisal: Judje imenujejo veliko noč pasha ali pesah. Praznujejo jo le nekaj dni pred ali po katoliški veliki noči, odvisno od lune. Praznuje se v spomin na to, da je Mojzes odpeljal Izraelce iz egiptovskega suženjstva (o tem govori znameniti hollywoodski film Deset zapovedi – Charlton Heston, Yul Brinner). Praznovanja traja sedem dni.
Kulinaričnih posebnosti pa je zelo veliko. Teh sedem dni se ne je kvašenega (kruh, pivo, testenine), ker ko so Judje bežali iz Egipta, niso imeli časa, da bi počakali, da bi testo vzšlo. Prav od tu prihaja najbolj znana kulinarična posebnost tega praznika – nekvašen kruh ali maces, ki je še najbolj podoben našim mlincem, nekateri mu rečejo opresnik.
Na prazničen večer, ki se mu reče seder pesah, se zbere vsa družina in je praznično večerjo, ki traja nekaj ur (to je ta obred, ki so ga praznovali
Jezus in njegovi učenci za zadnjo večerjo). Ob njej berejo posebno besedilo (Hagada), ki opisuje odhod iz Egipta. Jedi, ki so na praznični mizi: maces in vino, jajca, hren, grenke zeli (v spomin na grenkobo suženjstva) in poleg teh obrednih jedi še goveja ali piščančja juha z nekvašenimi cmoki, jagnje, govedina ali piščanec in nekje tudi nadevana riba, ki se ji reče gefilte fiš (torej nadevana riba).
Obredna večerja je prvi dan, nato pa se še sedem dni ne je ničesar kvašenega. Glavna simbolika praznika je praznik svobode in prijaznost do tistih, ki te svobode še nimajo.
Argentina
Sonce, dež in zemlja
V Argentini se najdaljše in največje praznovanje začne šest tednov pred velikonočnimi prazniki in se seveda imenuje Carnival. Vsaka regija ima svoje posebne praznične običaje. Vse se dogaja v znamenju tradicionalnih oblačil, na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. Po pripovedovanju naj bi bilo najbolj veselo v provinci Salta, kjer ljudje neumorno plešejo in pojejo.
V državah Južne Amerike pa je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznuje kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa strežejo brezplačno rdeče vino. Veliki finale se zaključi z razkošnim ognjemetom. Ti dogodki naj bi opominjal ljudi, da so njihova življenja odvisna od sonca, dežja in zemlje.
Novo na Metroplay: Lia Zuljan in Milena Gasparin o ustvarjanju UGC vsebin, njuni karierni poti in konkurenci