Ustavi notranjo saboterko!

“Miran je bil ljubezen mojega življenja,” pravi 25-letna Jana. “Ljubila sem ga in on je ljubil mene. Vse skupaj je bolj podobno pravljici kot resničnosti, zato sem ga pustila. Pred nekaj meseci sem ga ponovno srečala. Spet sem začutila tisto nepopisno srečo in po enem mesecu idile me je postalo strah. In sem ga pustila.”

Jana ima službo, v kateri uživa, pred kratkim si je kupila stanovanje, o katerem sanja vsaka mlada ženska, toda v ljubezni je vse prej kot srečna. Zakaj? Več kot očitno je, da sama sabotira svoje ljubezensko življenje in s tem možnost, da bi bila srečna. To morda zveni kot slaba šala, toda v resnici smo se vsi že kdaj soočili z notranjim saboterjem.

Na primer: dobiš odlično priložnost, da bi zamenjala službo, toda ko pride čas, da se prijaviš na razpis, imaš ravno takrat toliko dela, da tega nikoli ne narediš. Ali pa se odločiš, da boš začela končno varčevati za tisti sanjski dopust, pa si potem s privarčevanim denarjem raje privoščiš nov zimski plašč.

Moč negativnih prepričanj

“Samo skupaj sabotaža ali notranji saboter, kot rečemo temu pojavu strokovno, je del nas, ki sabotira naše zadovoljstvo, uspehe, samozavest ipd. Najpogosteje deluje v obliki samokritik, npr: Sem slaba, nesposobna, nič mi ne uspe, nihče me ne mara, tega si ne zaslužim. Takšne samokritike povzročajo slabo razpoloženje, jemljejo nam energijo in samozavest,” pravi psihologinja Maruša Zaletel (www.psihoterapija-mz.si), ki se pri svojem delu pogosto sooča z mladimi ženskami, ki sabotirajo same sebe.

Notranja vojna med tistim, kar si želimo, ter tistim, v kar smo prepričani, da si zaslužimo, je lahko tako huda, da zlahka podležemo svojim negativnim pričakovanjem. Tako ohranjamo nekakšen status quo, nespremenljivo stanje, na katerega smo se tako navadili, da nam daje občutek varnosti, pa čeprav si v resnici želimo nekaj drugega.

“S tem, ko sabotiramo sami sebe, se naše samokritike in negativna prepričanja o nas potrdijo, kar nam daje varnost, predvidljivost, identiteto. Če smo že vse življenje prepričani, da smo neuspešni, slabi ali kaj podobnega, je postalo to del nas, torej je ta prepričanja težko spremeniti,” pravi Zaletelova in poudarja, da negativna prepričanja v marsičem določajo naše vedenje: “Če smo prepričani, da nas nihče ne mara in da nikomur ne moremo zaupati, bo naše vedenje do drugih distancirano, hladno, ne bomo verjeli besedam drugih, tako da se bodo ljudje dejansko odmaknili in naše prepričanje se bo potrdilo.”

Če to ponazorimo na Janinem primeru: ker v sebi goji prepričanje, da ne more biti srečna v ljubezni, je to v popolnem konfliktu z izkušnjo srečnega partnerskega odnosa, ki ga je izkusila z Miranom. In da bi dokazala, da je njeno prepričanje resnično, je njun odnos preprosto sabotirala.

‘Samogeneriran starš’

Jana je svoja negativna prepričanja o ljubezni prevzela od svoje mame, ki jo je Janin oče zapustil kmalu potem, ko se je rodila. “Bila sem vzgojena v duhu, da moškim ne moreš zaupati. Verjetno sem se že med odraščanjem nekako prepričala, da me bo tudi moj moški, če ga bom kdaj srečala, slej ko prej zapustil, zato je najbrž bolje, če ostanem sama in se izognem bolečini, ki jo je pretrpela moja mama,” pripoveduje Jana.

“Notranji saboter po navadi nastane že v otroštvu in je zato tudi tako močan ter trdovraten. Delno samokritike nastanejo na podlagi ponižujočih in žaljivih kritik staršev, vrstnikov ter drugih pomembnih oseb v otrokovem življenju, ki jih otrok ponotranji. Notranjega saboterja pa otrok po navadi oblikuje sam, zato ga imenujemo tudi samogeneriran starš.

Otrok s tem notranjim staršem vzgaja oziroma bolje rečeno kritizira sam sebe, zato da je priden, da se sprejemljivo obnaša, da ga imajo starši radi, s čimer prepreči, da bi ga kritizirali. Lažje namreč prenese samokritiko kot kritiko staršev, od katerih je odvisno njegovo preživetje. Notranji saboter ima torej v otroštvu pomembno funkcijo, saj otroku omogoča preživetje v nefunkcionalni družini, pozneje v življenju pa postane ovira,” pravi Zaletelova.

Takšno izkušnjo ima tudi 26-letna Karin: “Moja mama je bila alkoholičarka. Tudi oče mi ni bil ravno za zgled, saj je bil zelo redko doma. Mama mi je vedno govorila, da tako kot ona tudi jaz nisem v ničemer dobra in da naj je ne obsojam, ker bom tudi jaz končala tako kot ona. Čeprav sem bila bistra, se v šoli nikoli nisem posebej potrudila za dobre ocene. Konec koncev so bili odličnjaki vedno iz dobrih družin, zagotovo pa ne iz takšnih, iz kakršne sem izhajala jaz,” pravi Karin, ki je svojega notranjega saboterja uspela premagati pri 24-ih, ko se je končno odločila, da bo začela študirati in da bo uresničila svoje sanje.

“Zdaj vem, kako grdo sem ravnala sama s seboj. Hvala bogu, da sem se še pravočasno streznila ter uspela strahovom in negativnosti pogledati v oči.”

Strah pred spremembo

Tako kot so del nas postala negativna prepričanja, je del nas postalo tudi življenje, ki smo si ga zgradili na osnovi naših negativnih samoprepričanj: povprečna služba s skromno plačo, s katero si ne moreš nič privoščiti, nedokončan študij, s katerim odlašaš v nedogled, nezdravo partnerstvo, v katerega se počutiš ujeta, ipd. In čeprav s svojim življenjem nisi prav nič zadovoljna, ne narediš nič zato, da bi se kaj spremenilo.

“Sem večna študentka, priznam. Že deset let manevriram med različnimi slabo plačanimi službicami in predavanji, pa se nikamor ne premaknem. Če me drugi vprašajo, kaj čakam, jim odgovorim, naj se brigajo zase, v resnici pa si moram priznati, da mi to očitno povsem ustreza. Nisem še pripravljena, da bi po deset ur na dan hodila v službo in bila ves čas pod stresom,” pravi 29-letna Žana, ki je tipičen primer osebe, ki se boji doseči uspeh (diplomirati) zato, ker bi to spremenilo njeno življenje.

Če imaš tudi ti podobne težave, se zavedaj, da so strahovi in dvomi, ki po navadi spremljajo pomembne življenjske prelomnice, v resnici kazalci priložnosti za napredek. In ko boš polna strahu prihodnjič ponovno zrla odlični priložnosti v oči, prepoznaj, da imaš na voljo dve možnosti: da tudi tokrat vse skupaj ignoriraš in še vedno tičiš tam, kjer si, ali pa izkoristiš priložnost, ki ti odpira novo pot v življenju, in priložnost, da tudi duhovno napreduješ.

Sabotaža zaradi drugih

Na spremembe pa so lahko neodporni tudi naši bližnji. Uspeh ali srečo lahko sabotiramo tudi zato, ker bi s tem v drugih zbudili zavist. Če sta s prijateljico vedno vse doživljali skupaj, zdaj pa imaš ti takšno srečo, da si dobila odlično službeno ponudbo, se lahko znajdeš pred težko odločitvijo: boš ponudbo sprejela ter s tem povzročila neravnovesje in zavist v vajinem prijateljstvu ali boš raje ostala tam, kjer si, in še vedno živela v milnem mehurčku vajinega popolnega prijateljstva, ki se bo zaradi različnih življenjskih situacij slej ko prej razblinil?

Podobno notranjo sabotažo zaradi zavistnih prijateljic je doživela tudi Dominika, ki je po dolgoletni bitki s težo uspela v enem letu shujšati 15 kilogramov.

“Ko sem že mislila, da bo moje življenje v mojem novem telesu veliko lažje, sem opazila, da so se me prijateljice, s katerimi smo vedno čepele skupaj in se pritoževale nad življenjem, začele izogibati. Vedela sem, da mi zavidajo in da si želijo, da bi bile na mojem mestu. Da bi jim vse skupaj olajšala, sem v njihovi družbi še naprej jedla piškotke, pice in druge jedi, ki se jih sicer sploh več ne dotaknem. Čez nekaj časa sem spoznala, da po nepotrebnem kaznujem samo sebe, in si raje našla nove prijateljice,” pravi Dominika.

Če moramo del sebe skrivati in sabotirati zato, da nas drugi sprejemajo, potem po besedah Zaletelove z drugimi ne moremo vzpostaviti pristnih in globokih medosebnih odnosov. “V tem primeru gremo v odnos le z delom sebe, kar ne more biti zadovoljujoče. Poleg tega se pogosto za tem skrivajo neutemeljeni strahovi, da nas drugi ne bodo sprejeli takšne, kot smo.”

V tem primeru je pomembno, da prenehaš poslušati druge in da njihove glasove zamenjaš za svojega. ‘Drugi’, ki ovirajo tvoj duhovni in materialni napredek v življenju, pa naj bo to tvoj partner, tvoji starši, mentor na faksu ali prijatelji, imajo namreč pred seboj povsem svojo življenjsko pot, pa čeprav se včasih zdi, da je njihova pot prepletena in odvisna od tvoje.

Prekini vzorec

Negativna prepričanja, ki v tebi živijo že leta in leta, je izredno težko spremeniti, še posebej, če si do zdaj vedno izgubila bitko z njimi. Toda to še ne pomeni, da ti ne bo uspelo. Prvi korak, s katerim si lahko pomagaš, je ta, da svoje visokoleteče želje, za katere tvoj notranji saboter vedno najde izgovore, da jih ne uresniči, nekoliko omiliš.

Ne trudi se več biti popolna in stremeti za popolnostjo, ki ne obstaja. Poleg tega se odvadi vzorca, da si vsako željo želiš izpolniti takoj, namesto da bi si vzela čas in se potrudila zanjo. Dejstvo je, da nikoli ne boš čez noč postala bogata ali napisala diplomske naloge, pa tudi dvajset kilogramov ne boš izgubila v dveh tednih. Prav vse odlične ideje in cilji se uresničijo počasi, z veliko volje, samozavesti in pozitivne naravnanosti. Zato je pomembno, da se naučiš samo sebe pohvaliti in da izboljšaš svojo samopodobo.

Prav tako je pomembno, da se obrneš po pomoč k drugim, po možnosti k tistim, ki so že premagali svojega notranjega saboterja, ali tistim, ki z njim nimajo težav. Ko te bodo opozorili na tvoje samoomejevalno vedenje in boš uvidela, da ponavljaš vedno isti sabotažni vzorec, se boš lahko veliko lažje soočila in prekinila z njim. In če boš pri tem potrebovala pomoč strokovnjaka, se je nikar ne brani.

Po besedah Zaletelove je marsikdaj prav strokovna pomoč najbolj učinkovita pri izkoreninjanju notranjega saboterja. Najbolj pomembno pa je, da zaupaš v svoje pozitivne lastnosti ter verjameš, da si zaslužiš biti srečna, uspešna in ljubljena, pa čeprav so tvoji bližnji nemara imeli drugačne izkušnje.

Dovoli, naj se zgodi!

Da boš lažje uresničila svoje visokoleteče sanje, jih malo prikroji realnosti.

Shujšala bom: Namesto da si določiš nedosegljivo številko (npr. z 80 na 55), se raje odloči živeti in prehranjevati se bolj zdravo (npr. kos mesa za večerjo nadomesti z dvema jabolkoma). Seveda se potem tega režima tudi drži.

Varčevala bom: Teden dni si natančno zapisuj, za kaj potrošiš vsak evro. Ko boš imela vse črno na belem, boš lažje ocenila, kdaj in za kaj po nepotrebnem zapravljaš ter koliko bi dejansko lahko prihranila.

Sanjsko potovanje: Namesto da si želiš na pregrešno drage eksotične počitnice, se raje odpravi v kakšen bližnji kraj v Evropi, ki bi ga prav tako rada obiskala. Kupi vozovnico, rezerviraj hotel in pojdi!

Dobila bom boljšo službo: čeprav trenutno morda nimaš možnosti za to, ni prav nobenega razloga, zakaj ne bi od danes naprej delala na tem, da se to dejansko zgodi.

Prepoznaj svojo samosabotažo

Če so spodnje izjave del tvojega življenja, je čas, da se prenehaš omejevati.

• 1. Zanikanje

“Nikoli ne bom imela postave, kot si jo želim, zato se nima smisla mučiti s telovadbo in hujšanjem.”

Če se že vnaprej prepričuješ, da je nekaj obsojeno na propad, potem nikoli ne boš dosegla tega, kar želiš. Zveni znano?

• 2. Analiziranje

“Zakaj mi je šef dejal, da sem dobra organizatorka? Se ne spomni, koliko težav sem imela pri zadnjem projektu? Morda bi se vseeno morala potegovati za mesto njegove pomočnice. Ah, kdaj drugič.”

Bolj ko tuhtaš, bolj si obremenjena s stvarmi, ki se dogajajo v tvojem življenju, in težje se je odločaš, kako naprej. Tovrstne analize so brezplodne.

• 3. Zanikanje pomoči

“Kar sama bom pripravila zabavo. Prijateljice zagotovo nimajo časa, zato jih raje ne bom obremenjevala.”

Če ne boš prosila za pomoč, je tudi dobila ne boš. Možno pa je, da boš projekt izpeljala slabše.

• 4. Izgovarjanje

“Saj vem, da bi morala izpolniti tisto prijavnico za službo, ampak zdajle sem tako utrujena.”

Odlašanje z dejanji, ki bi ti lahko zagotovila uspeh in spremembo, je jasen znak, da sabotiraš samo sebe.

• 5. Zmanjševanje lastne vrednosti

“Hvala za kompliment, a kolegica je bolj zaslužna za dobro opravljeno nalogo. Jaz sem le pomagala.”

Ker si nesamozavestna, ne želiš, da ljudje dobijo občutek, da si sposobna, saj bi slej ko prej ugotovili, da si v resnici polna napak.

Marta Pirnar Tittle