"Če tudi ti zavijaš z očmi ob prebiranju vseh objav v družabnih medijih, se zavedaj, da jih še vedno prebiraš. So pač takšni časi. Pasji časi."
Zadnje čase imam občutek, da vsi kričijo name s svojimi napotki. Predvsem o tem, kako je treba živeti. Pa o tem, kako je treba pomagati drugim pa vzgajati otroke. Pa o tem, kako se hujša.
Kar naenkrat so tudi vsi nostalgični in se jim kolca po prejšnjih časih še bolj kot našim starim staršem po njihovi mladosti. Vsi bi radi imeli svoj glas pa, hecno, ko je treba glas povzdigniti za prave stvari, ostanemo tiho. Kot bele miši.
Na začetku me je to vrglo iz tira. Zakaj moramo vsi o vsem kar naprej razpravljati?
Zakaj moramo vsi vedeti, kaj počne soseda med dopustom, in da ji je res noro vroče. Začneš se spraševati, kako si sploh (pre)živela do zdaj in kaj vse si delala narobe, da nisi bolj zdrava, suha, pametna, lepa in zadovoljena.
Potem sem se umirila.
Pravzaprav je trajalo kar nekaj časa, da sem spoznala, da z razpravljanjem ni prav nič narobe. Ljudje smo družabna bitja in si želimo pozornosti. Vsak na svoj način.
In celo tisti, ki se strogo držijo pravila, da o ničemer ne govorijo javno, navadno sami s sabo bojujejo bitke, še veliko bolj zanimive od tistih, ki jih beleži moja soseda.
Zato se mi zdi fino, da razpravljamo. Oziroma se držimo pravila 'kakor komu paše'. Morda res ne sedimo v salonih ali v vaških gostilnah, vseeno pa debatiramo kot včasih veliki filozofi.
Vsi bi radi brali knjige, poznali tisoč in eno rožo v naravi, kuhali kot velemojstri, namesto tega pa gledamo National Geographic, 24 Kitchen, beremo instantne novice in buljimo v zaslone. Pa kaj!
Ko pa se boš razjezila in po dolgem času prebrala knjigo ali počela kaj drugačnega kot sicer, pa se boš počutila res super.
Znanec je pred kratkim na Facebook napisal, da naj bi dnevno v telefon gledali kar 193 minut, od tega pa naj bi le 20 minut porabili za komunikacijo, zato je naznanil, da bo spet začel uporabljati mobilnik z osnovnimi funkcijami. Me prav zanima, kako mu uspeva.
Če res ne moreš živeti brez svojega mobilnika, se nikar ne obremenjuj, še vedno ti ostane dovolj časa, da počneš kaj zanimivega brez njegove družbe. Kaj pa so dobre tri urice v primerjavi z vsem preostalim dnem, ki ga lahko preživiš na sto in en način. Za bolj doživljajske situacije, ki jim novodobno rečemo trenutki tukaj in zdaj.
