To, kar sama od sebe pričakuješ v prazničnih dneh, je popolni nesmisel. Ne vem sicer, komu na čast, ampak v decembru vse kar kipimo od ponosa, kaj vse bomo opravile, preden se konča leto.
Na spisku brezglavo tekajo: kupi darila, bodi prijazna do ljudi, okrasi smrekico (pa ne spet tik pred božičem), žuraj, pošlji virtualne čestitke, pospravi/uredi, kar nisi do zdaj, preberi vse knjige z lanskega spiska (ali pa vsaj eno !?!), preglej vse decembrske filme, skuhaj kaj dobrega, speci kaj dobrega, okrasi stanovanje, obišči sorodnike, pokliči prijateljice iz srednje šole, naredi načrte za prihodnje leto ... Mhm. Seveda.
In potem ves december ne boš spala – pa ne zaradi hudih žurov, ampak zaradi skrbi, ali si zadovoljila čisto vsa pričakovanja.
Tokrat se bom na december pripravila malo drugače. Nekako upam, da bom z novembrskimi podaljški osvojila medeni vrh brez posebnih dram, predvsem pa bom črtala s seznama vse, kar se mi zdi nesmiselno.
Odločila sem se, da si previsokih pričakovanj niti ne bom postavljala, saj v prvi vrsti bolj kot druge najbolj žuliš in razočaraš sebe. Drama. Tako sem najprej prečrtala obveznost, da vsem bližnjim kupim darila.
To je res ena velika blamaža. Le kdo je danes še tako pozoren, pa tudi če je, je to res potrebno?
Voščilnice. Vedno se tresem, ker še na božični dan pošiljam voščilnice po vsem svetu in si kopičim nepotreben stres. Poslala jih bom le tistim, za katere menim, da bodo to cenili.
Predvsem pa bom to naredila vsaj en dan pred prazniki, sicer bom to misijo izpustila. Z ljudmi se bom raje v teh dneh srečevala naključno.
Karkoli v zvezi z družino, obiske, klice, obveznosti in dolžnosti, bom zminimalizirala in taktično prestavila v januar. Saj so družina, če bo kdo razumel, so to oni.
Predvsem pa, če bom poskrbela zase, bom bolj sproščena in pripravljena na spontane dogodke, ki se vedno prikažejo v teh prazničnih dneh.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
