Turistična sezona je v polnem razmahu in plaže na nam najbližjem Jadranu, pa tudi drugod po svetu, so polne ljudi z vseh koncev sveta. Kjer je množica, pa so tudi različne navade, tudi tiste, o katerih morda ne govorimo naglas.
Na primer uriniranje v morju. Marsikdo je to že kdaj počel, če ne drugega, v otroških letih – pa je treba imeti zaradi tega slabo vest?
Morda vas zanima tudi:
- Spakirajte kovčke: to rajsko laguno nedaleč stran od nas so razglasili za najlepšo plažo v Evropi
- Nevrologi pojasnjujejo: Zakaj bi morali vsi vsaj za 10 dni na leto na morje?
Če spadate v klub tistih, ki se radi olajšajo v morju (to naj bi počelo malo več kot 60 % kopalcev), imamo za vas dobro novico. Po poročanju Kurirja Ameriško kemijsko društvo namreč pojasnjuje, da urin v morju ne povzroča škode – nasprotno, lahko je celo koristen. Človeški urin je v 95 % sestavljen iz vode, preostanek pa so soli, kot je natrijev klorid – snov, ki jo najdemo tudi v morski vodi. To pomeni, da urin ne ogroža rastlin ali živali v morju.
Biokemik Stewart Johnes gre celo tako daleč, da trdi, da če bi vsi prebivalci planeta naenkrat lulali v morje, to ne bi povzročilo nobene okoljske katastrofe. "Urin je neškodljiv, in ko pride v stik z morsko vodo, se razredči v nekaj sekundah. V oceanih je precej hujših stvari od urina."
Vseeno pa strokovnjaki opozarjajo, da se temu morda izognete v manjših zalivih, saj se voda tam počasneje obnavlja.
750 evrov za uriniranje
Kljub temu da uriniranje v morju torej ni ekološki greh, ga marsikje smatrajo za izrazito nehigienično navado. Tako je denimo špansko mesto Marbella uvedlo stroge ukrepe – na kar 25 plažah v občini Malaga je uriniranje v morje prepovedano, kršitelje pa lahko doleti kazen v višini 750 evrov.
Podobna uredba že od leta 2017 velja v San Pedru del Pinatarju v regiji Murcia. Po njihovem mnenju gre za kršitev higienskih in sanitarnih predpisov.
Dejansko pa gre za takšno kršitev, če urinirate v bazen. To namreč resno škoduje zdravju vseh kopalcev.
Razlog je v kemični reakciji med urinom in dezinfekcijskimi sredstvi, kot je klor. Ob stiku s snovmi iz urina (in tudi znoja) nastanejo t. i. trihloramini, ki so odgovorni za značilni vonj bazenov. Te spojine lahko dražijo oči in kožo, povzročajo srbečico, v hujših primerih pa celo sprožijo astmatični napad.
V raziskavi, opravljeni na podlagi dveh kanadskih bazenov, so znanstveniki odkrili, da so obiskovalci v treh tednih v manjši bazen (416.000 litrov) izločili 26,5 litra urina, v večji (830.000 litrov) pa skoraj 76 litrov. To niso zanemarljive številke. Pri tem pa je zakrbljujoče, da statistika tudi sicer pravi, da v bazen urinira kar vsaka četrta oseba!
Če vas torej na malo potrebo zatišči v morju, nikomur ne bo hudega, vseeno pa se izogibajte manjšim zalivom in spoštujte lokalne predpise. V bazenu pa, za božjo voljo, poiščite najbližje stranišče – uriniranje v bazen namreč ni le neprijetno, temveč potencialno tudi škodljivo za vse okoli vas.
