Italijanski način življenja je trenutno pravi trend na družbenih omrežjih: zdi se, da na tisoče uporabnikov sanja le o poležavanju na plažah italijanske riviere, vožnji z mopedom po legendarnih mestih, kot sta Rim ali Firence ali po amalfijski obali, ter srkanju aperitiva na katerem od zgodovinskih mestnih trgov, ki so posejani po vsej Italiji.
Čeprav je običajno življenje v Italiji, opozarjajo domačini, precej drugačen od tega, kar vidimo na družbenih omrežjih, pa je eno gotovo: Italijani imajo kljub vsemu unikaten pristop k življenju in užitku, kar se odraža tudi v njihovi življenjski filozofiji. Ta pa ni rezultat trendov, temveč tradicije, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
Morda vas zanima tudi:
- O, vauu! 😍 TO je 5 najlepših destinacij v Italiji (želela jih boš obiskati)
- Na prvomajski oddih z ljubeznijo: to so naša najljubša mesta v Italiji, kjer se dogajajo romantične pravljice
'La dolce vita' in 'il dolce far niente', kar boste v Italiji slišali precej pogosto, tako nista samo frazi, ki ju lahko uporabite za podpis fotografij na družbenih omrežjih, ampak del vsakdana, ki prihaja do izraza tudi v kuhinji, na ulici in med pogovorom s sosedi.
Dolce vita: estetika vsakdana
V manjših italijanskih mestih ali v starih središčih večjih mest, kot sta Bologna in Torino, ni nenavadno, da trgovina s testeninami izgleda kot zlatarna. Svetle ploščice, kovinske škatle z retro logotipi, starejši prodajalec v belem plašču, ki vsakega kupca pozdravi po imenu. Naročanje poteka počasi, ljudje se zanimajo za tip testenin, vrsto moke ... skratka, nikomur se ne mudi.
Podobno vzdušje vlada na tržnicah, kjer se še vedno kupuje na kos in ne na kilo. Prodajalci naročil ne sprejemajo brez besed, zato pa je tam ob jutrih in dopoldnevih takšen vrvež. Zakaj kupujete prav to artičoko, ste že poskusili tiste iz Apulije? Imate vino, ki bi se prilegalo zraven? Takšni pogovori nikomur niso odveč, ampak so bistvo nakupa. In nihče se ne opravičuje, ker morajo ostali zato počakati malo dlje.
Na ulicah Neaplja, Palerma ali mesteca Lecce boste tudi na tridesetih stopinjah srečali starejše moške v suknjičih. Ženske nosijo rdečo šminko, ne glede na to, ali gredo na tržnico ali k zobozdravniku. Nihče ne govori o lepotni rutini, ki sestoji iz desetih produktov, ampak to preprosto živijo. Urejen videz pa ni za občinstvo, ampak za lasten občutek dostojanstva.
Zanimiva je tudi kultura aperitiva: začne se okoli 18. ure in redko traja manj kot uro. Kozarec prosecca ali Aperol Spritza, nekaj oliv, morda krožniček mortadele in parmezana. Ljudje stojijo pred bari in se pogovarjajo. Nihče ne "visi" na telefonu. Pogosto natakarji ne prinesejo računa, dokler jih ne prosite – tudi če že pol ure sedite pred praznimi kozarci.
Dolce far niente: umetnost brezdelja
To je torej za Italijane "sladko življenje", izraženo v lepoti vsakodnevnih reči. Kaj pa "dolce far niente", kar bi lahko prevedli v "sladko je početi nič"? Tudi to znajo Italijani vnesti v vsakdan. Najbolje je morda razvidno v njihovi popoldanski pavzi, "riposo", ko se zaprejo številne trgovine in restavracije, ne da bi kogarkoli skrbelo, koliko bo zaradi tega finančno 'na zgubi'.
Trajanje in točen čas nista strogo določena, ga pa vsi spoštujejo: takrat se obeduje, počiva, telefoni ne zvonijo. Ne gre za lenobo, ampak za kulturo upočasnjevanja.
Cenijo tudi večerne pogovore na ulicah. V mestih, kot sta Siena ali Bari, starejši zvečer pred stanovanja ali hiše postavijo stole. Sedejo na pločnik, kramljajo s sosedi, opazujejo mimoidoče. Otroci se igrajo okoli njih. Ta spontan družabni čas ni vnaprej načrtovan: samo pridejo ven in sedijo.
Nasploh se zdi, da znajo domačini v Italiji posedati brez rekvizitov. Brez laptopov kot ultra produktivni turisti ali knjig za "kulturno izkoriščanje prostega časa". Tudi sedenje ima namreč smisel. V Rimu ljudje ure in ure sedijo na stopnicah ob vodnjakih, v Bariju na nizkih zidkih ob morju. Nekateri zrejo v vodo, drugi klepetajo, tretji pa preprosto samo obstajajo.
Kako zaživeti po italijansko
Ni treba, da se vsakič, ko si želite omenjena koncepta doživeti v živo, odpravite v Italijo. Prenesete ju namreč lahko tudi v vsakodnevno življenje. Tu je nekaj preprostih, a učinkovitih nasvetov:
- Pijte kavo sede, brez ekrana pred sabo. Ne le na dopustu, ampak vsak dan, tudi če imate le pet minut.
- Naredite eno stvar počasi in z zbranostjo. Pripravite kosilo brez slušalk ali glasbe v ozadju. Hodite peš in namesto tega, da med sprehodom telefonirate prijateljici, opazujte mesto.
- Spoznajte prodajalca v lokalni trgovini. Povprašajte za priporočilo. Dovolite si vzeti čas za pogovor, ki ni nujen, ne da bi vas skrbelo, kaj si mislijo ljudje v vrsti za vami.
- Ne načrtujte vsake ure vikenda. Pustite del dneva prazen. In v tej praznini poiščite prostor zase.
- Sprejmite, da vsak dan ni nujno produktiven. Dovolj je, da je vaš.
V času, ko je spontano preživljanje časa pogosto označeno kot neučinkovito, italijanski način življenja predstavlja tih, a vztrajen upor proti imperativu nenehnega delovanja. Ne zato, ker bi ignorirali obveznosti, temveč zato, ker se zavedajo, da življenje ni vredno manj, če poteka počasneje.
Povzeto in prirejeno po članku Dragane Pandurević Jovović na Zadovoljna.rs.
