V osrčju Jadrana, skrit med valovi in pogledi radovednih turistov, leži majhen otoček Krasnica, na nekaterih zemljevidih imenovana tudi Vanga. Gre za tiho, skoraj nevidno točko na zemljevidu, kamor lahko stopi le peščica političnih izbrancev. Za preostale ostaja zaprt, skoraj mističen prostor, prepreden z zgodbami o zgodovini, oblasti in brezpogojni zasebnosti.
Poznan tudi kot Titov raj, otok Krasnica ozrioma Vanga sodi med najbolj skrivnostne dele Brionskega arhipelaga. Čeprav je uradno del Nacionalnega parka Brioni, je javnosti strogo nedostopen. Razlog? Otok je državna last in že desetletja rezerviran izključno za oddih političnih veljakov.
Zgodba otoka se resnično začne v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je Josip Broz Tito, takratni voditelj Jugoslavije, prav tu postavil svojo zasebno rezidenco. V razkošnem kompleksu, obdanem z mediteranskim zelenjem, so se nahajali vinske kleti, "slovenska soba", ribiški in indonezijski salon ter številni drugi prostori, namenjeni le izbrancem.
Na severu otoka so zrasli bivalni objekti in sadovnjaki, jug pa je bil rezerviran za vinograde in podzemne prostore. Leta 1956 je prav na Vangi nastala zgodovinska deklaracija o ustanovitvi gibanja neuvrščenih.
Kdo je bil tam prisoten, kaj se je dogajalo v sobah, katerih fotografij nikoli nismo videli? To so vprašanja, ki še danes burijo duhove.
Vanga, velika približno 20 hektarjev, je bogato prekrita z gosto sredozemsko vegetacijo in obdana z več kot dvema kilometroma obale. Čeprav nedosegljiva množicam, skriva enega od najsevernejših nasadov mandarin na Hrvaškem, zasajenega v 70. letih. Pridelkov, ki zrastejo tukaj in na bližnjem otoku Galija, ne prodajajo, marveč jih donirajo bolnišnicam in domovom.
Zaradi strogega varovanja, prepovedanega turizma in minimalnega vpliva človeka, velja Vanga tudi za eno najbolj zaščitenih morskih območij na Hrvaškem, z bogatim ribjim življenjem in izjemno biotsko raznolikostjo.
Občasno se pojavijo špekulacije, da naj bi otok vendarle v prihodnosti odprli za javnost, a do danes se to ni zgodilo. Vrata ostajajo zaprta, dostop strogo omejen, Vanga pa tako še naprej obstaja kot paralelni svet – tih, nedotaknjen, a poln zgodb, ki jih pozna le peščica izbrancev.
Medtem ko preostanek Brionskega arhipelaga sprejema obiskovalce z vsega sveta, Vanga še naprej molči. In prav v tej molčečnosti, v kateri se preteklost prepleta z ugibanjem, se skriva njena resnična moč.
