Zlatko in Tina o ljubezni na daljavo in tem, kdaj imeti otroke

9. 1. 2015
Deli
Zlatko in Tina (foto: Primož Predalič)
Primož Predalič

"Ne predpisujeva zaresnih tabletk, odgovarjava pa na vprašanja in priporočava zdravo hrano, iskrenost do sebe in drugih ter veliko gibanja!"

Zlatko

je zlat fant, ki poje, igra in spreminja svet po svoje. Iskreno in brez dlake na jeziku pove, kaj misli, predvsem pa ve, da "je svet lep, če vidiš lepe stvari". Ker si si ga zaželela na našem kavču, ga zdaj imaš – neposrednega in že tradicionalno nepredvidljivega. Sledi mu na Facebooku in nikar ne zamudi njegovega naslednjega nastopa!

Tina

je novinarka Cosma in več drugih revij. Med enim in drugim intervjujem se je izšolala za terapevtko – diplomo iz energijske terapije je sicer nekam založila, ampak to še ne pomeni, da je nima. Z dvema mačkama in enim malo večjim (potepuškim) mačkonom prede in čara na obrobju mesta. Lahko ji pišeš na tina.torelli@adriamedia.si.

1. Vprašanje:

Stara sem 32 let, imam super fanta že sedem let, zadnje čase pa se nama zatika. Medtem ko si on kot dve leti starejši želi otrok, sama še kar nisem pripravljena na tak korak. Malce me moti, da nimam redne službe, tudi stanovanje imava najeto in bolj ko sem pod pritiskom družine in njega zaradi tega, bolj me ima, da bi kar zbežala stran. Ne razumite me narobe – tudi sama si enkrat želim otrok, ampak ta hip mi res ni do tega.

Zlatko svetuje:

Draga moja prijateljica, ko bežimo stran od težav, je tako, kot da si prelagamo delo z danes na jutri. Pravzaprav so naše težave zelo minimalistične, če ne kar neznatne. Kako to mislim? Samo primerjaj jih z vsem dobrim, kar nas obkroža, pa boš videla, da je zares tako. Prepričan sem, da si tvoj fant želi dobro za vaju oba. Vsaj po njegovem mnenju so temelj vajine skupne prihodnosti in vajine zveze otroci ...

Hočem ti reči, da sta dovolj dolgo skupaj, tudi leta so prava, v bistvu vse štima in razumem tvojega moškega, da hoče narediti tak korak. In verjemi, če ga že hoče, je očitno pripravljen poskrbeti za vaju in vajin naraščaj. A če si ti tista, ki tega ne vidiš, pa nimam drugega nasveta kot to, da bodi bolj iskrena do sebe in njega. Zdaj si misliš, da mi je lahko govoriti, in imaš prav. Vem, da je lažje reševati tuje težave kot svoje, si pa več kot dovolj stara, da veš, kaj je najbolje zate. In če tega ne veš, ti želim, da bi to čim prej ugotovila. Vsekakor bi večina punc ubijala za takšnega fanta, kot ga imaš sama.

Tina svetuje:

Draga deklica, ta hip mislim takole ... Za trenutek pozabi na fanta in na pritiske družine ter se malo ozri po svojem življenju. Kot bi imela na sebi premajhen pulover iz domače volne, ki je sicer topla, a pika, kajne? Sama nisem najboljši naslov za svetovanje glede otrok, saj jih (še) nimam. To seveda ne pomeni, da nisem pripravljena nanje, če pridejo. Ko gledam nazaj, pa bi vsem ženskam rekla isto in tokrat malo bolj resno, kot to delam sicer: ne čakajte z otroki, ker gre čas ekspresno hitro, in kot bi mignil minejo dvajseta in trideseta.

Farmacija nas je dve desetletji prepričevala, da imamo lahko otroke tudi po štiridesetem, da je lahko na nas preizkušala postopke umetne oploditve, v naravi pa ni čisto tako. Moje znanke pri štiridesetih so večinoma zanosile s postopki umetne oploditve in danes po mestu sprehajajo dvojčke, poznam jih pa tudi nekaj, ki so nato zanosile s prvim, ki je prišel mimo, to pa samo zato, ker jim je tiktakala ura. In ker osebno mislim, da se želja po otroku porodi v povezavi s partnerjem, raje razmisli, zakaj ti ta ne ustreza.

Redna služba ne more biti izgovor, ker rednih služb skoraj več ni, najeto stanovanje tudi ne, ker bi bilo sicer na svetu bolj malo otrok, če se ti ne bi rojevali v najetih stanovanjih. Mogoče ves tvoj odpor nastaja zato, ker doživljaš vsesplošen pritisk, zato tu takoj naredi red. Povej drugim, da samo ti odločaš o svojem živ­ljenju in telesu, nato pa v svoje življenje spusti malo več iskrenosti. Ko boš to storila, bo vse drugače – tudi če ostaneš z istim partnerjem.

2. Vprašanje

Pred dvema mesecema sem na morju spoznala super fanta, ob katerem se noro dobro počutim in doživljam najlepše možne trenutke. Ne glede na vse super stvari pa je situacija taka, da fant prihaja iz druge države, 1200 kilometrov daleč, je tri leta in pol mlajši od mene in veliko razmišlja (dokaj realno, medtem ko sem jaz večji optimist).

Njemu se vzbuja strah na misel dolgoletne povezave, saj pravi, da si bo ob nekem trenutku po določenem času želel več mene ob sebi in da bo takrat razdalja postala problem. Poleg tega sem jaz starejša, kar pomeni, da se mogoče fant še nekaj časa ne bo družinsko ustalil, in se boji, da bi začela nanj pritiskati. Kaj svetujeta?

Zlatko svetuje:

Že večkrat sem debatiral o podobnih situacijah. Nekatere se končajo sanjsko, druge pa se zgubijo, ko ena ali druga stran spozna, da življenje ni dopust in tudi ne Santa Barbara. Vendar to ne spremeni dejstva, da mislim, da bi morala to nujno poskusiti. Če imaš dober občutek, je več kot vredno poskusiti, ker nihče ne ve, morda pa je tvoja sorodna duša zares doma na drugi strani sveta.

Poleg tega pa se mi razdalja, ki jo omenjaš, ne zdi omembe vredna, kot to mislim tudi za vajino razliko v letih. Če bi bil to problem, si že takoj sploh ne bi bila všeč. In še tole si zapomni: če se ne bo izšlo, si ne razbijaj glave, zakaj ni šlo in tako – največ šteje, da si poskusila in da ti ne bo nikoli žal, ker nisi. Drugače pa, stara moja, tole si ponavljaj vsak dan: ljubezen nima mej, meje ustvarijo ljudje!

Tina svetuje:

Draga prijateljica, ne razmišljaj preveč, ker lahko narediš le dvoje: lahko se prepustiš tej zgodbi in sproščeno zaplavaš z življenjskim tokom, lahko pa ra­cionalno prekineš vse, ker si pametna in modra in si dovolj prebrala in slišala, da veš, da je ljubezen na daljavo sama po sebi dejansko težka in obstaja velika verjetnost, da bo šlo vse v franže.

Resnica: le redkim se takšna razmerja iztečejo kot v filmu, a dobra novica je, da lahko mirno verjameš, da boš ti ena od teh redkih. Ljubezen je za pogumne, mi je rekel fant, s katerim sem doživela veliko ljubezen na daljavo, le da on ni bil eden od njih. Nama ni uspelo, ker je v določenem trenutku najino razmerje zastrupil s strahom. A ko zdaj gledam nazaj, vidim, da se tako ali tako vse zgodbe iztečejo tako, kot je za nas najbolje, zato se res nimaš česa bati.

Zavedaj pa se, da so v zvezi na daljavo vsa čustva bolj intenzivna, saj nimaš nekoga na dosegu roke, in da bosta vedela šele, kdo in kaj sta skupaj, ko bosta malo dlje časa na isti lokaciji. A za zdaj ne misli toliko nanj in na njegove strahove in se raje osredotoči nase in na svojo resnico. Iskreno preverjaj, na kaj si sama pripravljena, in nato igraj z odprtimi kartami. Če si se ti pripravljena za določen čas preseliti, mu to povej, in videla boš, ali se bodo njegovi strahovi razblinili ali še povečali.

Ne boj se kakršnekoli reakcije, ker šteje edino resnica. In če se je pripravljen preseliti sam, se vprašaj, ali si pripravljena prevzeti odgovornost glede njegove selitve. A dobra novica je, da je za vse te stvari še prezgodaj. Nekaj časa se obiskujta, potem bosta pa videla. Glede razlike v letih pa raje ne bi razpravljala, prej bi ti čestitala. Želim ti vso srečo, ta pa je, saj veš, na strani pogumnih!

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere