Salome je rojena kot moški otrok, torej z x in y kromosomom. A je že kot otrok imela raje ženske stvari. Na domačem Rabu ni mogla zdržati, zato je prišla v Slovenijo in tukaj postala prva transvestitka. Za njo je težaven proces spremembe spola, januarja se je na Bledu poročila, trenutno pa pripravlja svojo prvo zgoščenko.
Večini ljudi, ki pripadajo zahodni kulturi, se zdi enostranska delitev na ‘moško in žensko’ glede človeškega spola normalna, saj se le-ta navezuje na konkreten biološki spol. Utemeljujejo jo celo kot naravno, torej biološko pogojeno nujnost.
Iz omenjene delitve izhaja, da je ženska čustvena, materinska, ubogljiva, šibka, nestanovitna, skrbi za dom in lep videz, medtem ko so za moškega značilne racionalnost, iznajdljivost, dominantnost, moč, skrb za napredek v znanosti in tehnologiji. Odstopanja od naštetih dveh idealnih tipov so v družbi sprejeta z zadržanostjo, močnim nasprotovanjem ali s poskusi zatrtja.
Ženska, ujeta v moškem telesu
Salome že od otroštva čuti, da ima ženske stvari raje od moških. “Vse to prihaja iz otroštva, takoj začutiš, da so ti bolj všeč šminke, pa dolgi lasje, čevlji z visoko peto, ne pa moške stvari, kot so kratki lasje in športni copati. Jaz sem se našla v ženskih rečeh, ne v moških. Bolj zadovoljna in srečna sem v vlogi ženske. To je težko opisati, nekateri tega ne morejo razumeti. Sem ženska v moškem telesu, tako lahko to najbolje opišem.
Transvestit je nekaj popolnoma drugega, to je moški, ki uživa v oblačenju ženskih stvari. Medtem ko je transseksualec moški, ki se že počuti kot ženska. Ugotovila sem, da se počutim kot ženska in da me ženske stvari bolj privlačijo kot moške. Žensko življenje se mi je na splošno zdelo bolj zanimivo in privlačno, več se je dogajalo. Kot moškemu mi je bilo dolgčas in sem se pač odločila, da bom v življenju ženska.”
Kot otrok se je Salome za pusta vedno oblačila v žensko. “Živela sem za pusta, za tistih nekaj dni v letu, ko sem imela možnost živeti tako, kot je želelo moje srce. Na začetku sem bila najprej transvestit, ker ni bilo druge možnosti. Potem pa, ko sem postala polnoletna in sem lahko sama odločala o sebi, sem odšla z Raba, ker tam tako ali tako nisem mogla živeti. Odločila sem se, da grem v Slovenijo in da zaživim takšno življenje, kot si ga želim. Tako, da bom jaz najbolj zadovoljna, ne vsi ostali.
In tako se je začelo. Najprej z ženskimi oblekami, nato z operacijo. Nisem se ozirala na to, kaj bo kdo rekel, pomembno mi je bilo, da sem jaz srečna in zadovoljna. Tu gre namreč za srečo, če bi želela biti nesrečna, bi bila lahko še dandanes na Rabu in igrala nekakšnega moškega.”
Transseksualni fenomen
Kaj pravzaprav sploh vemo o transseksualnosti? – Tako strokovnjaki kot sami transseksualci so si edini, da bolj malo. Po splošni psihiatrični definiciji naj bi bil transseksualizem posledica motenj spolne identitete, zato se ga uvršča med duševne motnje. Gre pravzaprav za globok in trajen občutek neskladja med človekovo anatomijo (spolno določenim telesom) in pojmovanjem sebe kot moškega ali ženske, ki ga transseksualci podobno opisujejo kot zasužnjenost v telesu nasprotnega spola (ženska v moškem telesu in (redkeje) moški v ženskem telesu).
Prav po tem občutku se transseksualci ločijo od transvestitov – praviloma moških, ki uživajo v oblačenju ženskih oblek in ličenju, kar nekatere od njih spolno vzburja.
O vzrokih transsesksualizma je še vedno le malo znanega. Strokovnjaki menijo, da gre najverjetneje za več vzročnih dejavnikov, pri katerih naj bi veliko vlogo igrala družina v posameznikovem najzgodnejšem obdobju, se pravi otroštvu.
Prvo kirurško spremembo spola so izvedli leta 1952 danski kirurgi, ko je ameriški fotograf in bivši vojak George Jorgensen z njihovo pomočjo postal Christine.
Materinski moški in racionalne ženske
Antropologi so ugotovili, da pravzaprav ne obstaja niti ena sama samcata lastnost, ki bi jo vse kulture na svetu obravnavale kot ‘moško’ oz. ‘žensko’. To seveda pomeni, da tako imenovano ‘naravno’, biološko pogojeno vedenje, po katerem naj bi bile ženske materinske in moški racionalni, sploh ne obstaja. Očitno je torej, da naše vedenje proizvaja družba.
Lep dokaz za to, da ne moremo govoriti o kakšnih univerzalnih in vnaprejšnjih delitvah glede na biološki spol, je podala Margaret Mead v svoji študiji treh plemen iz Nove Gvineje. Znanstvenica je na primer odkrila, da se vsi pripadniki Arapešev vedejo na način, ki bi ga v naši kulturi označili za tipično ‘ženskega’: tako moški kot ženske so nežni, pasivni, oboji se v enaki meri posvečajo vzgoji otrok in gospodinjskim opravilom.
V nasprotju z njimi se vsi Mudugumori obnašajo po ‘moško’: so relativno agresivni in samostojni, otroke vzgajajo s trdo roko oziroma jih vzgoja niti ne zanima preveč.
Tretje pleme, Tchambuli, ima s stališča naše kulture zamenjane vloge po spolu. Tako ženske hodijo na lov, odločajo o načinu življenja, so tiste, ki so prevzele aktivno vlogo pri osvajanju nasprotnega spola in edine pravico do samozadovoljevanja. Njihovi moški skrbijo za otroke, kuhajo, izdelujejo košare, preproge, se lepotičijo in klepetajo. V največje veselje jim je, kadar gredo na sejem prodajati ali zamenjati svoje izdelke, izkupiček pa nato pokorno predajo ženam.
Tudi samoumevna delitev na dva spola ni v vseh družbah tako samoumevna. Nekatera indijanska plemena poznajo recimo štiri ali pet spolov, nekakšno spolno lestvico. In če smo že pri tem, tudi sama narava v svoji oblikovalski vlogi ni najbolj dosledna, saj je človeku namenila različne kombinacije tako ženskih kot moških hormonov. Tako se lahko zgodi, da je ženska navzven videti prava možača in moški daje vtis poženščenosti ali da se rodi človek z moškim spolovilom in močno željo po pripadanju nasprotnemu spolu. Tako kot Salome.
Všeč so ji moški, ki imajo radi ženske
Ker sta si transvestitska in gejevska scena zelo blizu, verjetno tudi zato, ker obe premikata meje družbeno sprejemljivega spolnega vedenja, veliko ljudi zmotno misli, da je vsak transvestit avtomatično gej, pa ni tako. Salome zase pravi, da je bila gej le na začetku, geji je pravzaprav nikoli niso zares seksualno privlačili.
“Bolj so me privlačili heteroseksualni moški, ki jih zdaj po operaciji, ko imam prsi, tudi dobim, prej pa jih nisem mogla. Jaz recimo zdaj gejem sploh nisem všeč. Slovenci ne razumejo tega, da jaz ne morem biti gej, ker geji nimajo prsi, niso videti kot ženske. Po drugi stran pa tudi geji meni niso všeč, ker jih je večina precej feminiziranih. Všeč so mi moški, ki imajo radi ženske, razliko spoznam takoj. Drugače sem biseksualka že od samega začetka, imela sem razmerja z geji, s heteroseksualnimi moškimi in z ženskami.”
Poroka z žensko
V začetku leta se je Salome na Bledu tudi poročila – z žensko. Kot pravi, spola ni spremenila, ni ga želela spremeniti. “Taka kot sem, imam lahko razmerja tako z ženskami kot z moškimi, lahko imam otroke. Tudi žena je biseksualka. Načrtujeva otroke, vendar ne še sedaj, temveč ko bom imela dovolj denarja, da jim bom lahko nudila boljše življenje, kot sem ga imela sama.”
Z ženo živita v modernem, neobremenjenem zakonu, v katerem se Salome včasih spusti v razmerje z moškim, njena žena pa z žensko, ne pa tudi obratno. Za poroko z žensko in ne moškim se je odločila, ker želi imeti družino. Zaradi tega se je tudi poročila, pravi. “Z žensko lahko načrtuješ prihodnost, moški pa, saj vemo, kakšni so. Našla sem si lepo, simpatično ženo in se odločila za poroko. Z moškim se tako ali tako ne bi mogla poročiti, tudi če bi se hotela, ker v Sloveniji istospolne poroke niso dovoljene.”
Spolna manjšina
Transseksualnost je še ne tako daleč nazaj predstavljala veliko hujši in perverznejši odklon od družbenih norm kot na primer homoseksualnost, ki je uradno spadala med medicinske bolezni. Transseksualci so spolna manjšina, njihov položaj v družbi je tako kot položaj ostalih neheteroseksualcev kljub nekaterim premikom še vedno daleč od enakopravnosti in sprejemljivosti. Tudi zato je težko dobiti transseksualca, ki bi bil o sebi pripravljen na glas spregovoriti.
“Saj tudi jaz ne sprejemam vseh ljudi na svetu”, pravi Salome, “zato ne zahtevam, da mene vsi sprejmejo. Slabo bi bilo, če bi bila morilka, tatica ali kaj podobnega, to je treba zavračati. Jaz pa nikoli nikogar v nič ne silim in me zato ne bi smel nihče obsojati. Nikoli nisem nikogar silila v posteljo, nasprotno, veliko je takšnih, ki so vanjo hoteli spraviti mene. Vse je odvisno od človeka, ljudi je treba ocenjevati po duši, ne po zunanjosti. Jaz sem se potrudila za svojo zunanjost, marsikdo mi reče, da sem lepa.
Zdaj so tudi starši bolje sprejeli vse skupaj, sploh po poroki. Prej jim seveda ni bilo vseeno. Otrok gre lažje skozi življenje, če je normalen, seveda pa je vprašanje, kaj je sploh normalno. Če na primer seksualna opredeljenost ni heteroseksualna, začnejo starši in prijatelji drugače gledati nate. Skušajo te spremeniti, čeprav se tega ne more spremeniti. Samo tega jim ne moreš dopovedati.
Sama sem zaradi mame obiskovala zdravnike in psihiatre, da bi ji dokazala, da tega ni mogoče spremeniti. Da ne bi rekla, da se nočem spremeniti. Nisem se jaz odločila, da bom ženska, takšen se rodiš in pika. Včasih so govorili, da je to bolezen, toda to ni res. Rodiš se pač kot gej, lezbijka ali heteroseksualec. Pomembno je, kakšen je človek po duši, ne njegova spolna pripadnost. Zame je nenormalna pedofilija, pa seks z živalmi, to je nenormalno. Če pa jaz seksam z nekim odraslim človekom, ki želi seksati z mano, to ne more biti nenormalno, ker s tem nisem naredila nič slabega.”
Bilo jih je več, pa so odnehali
Medijska prepoznavnost je Salome tudi olajšala življenje. Ker je dokaj znana slovenski javnosti, redkeje pride v nerodne situacije, ko kot ženska pokaže moške dokumente. Večina ljudi namreč zaradi globoko vcepljenega koncepta delitve na moško in žensko ob stiku z drugim človekom najprej le-tega opredeli kot moškega ali žensko ter ga nato obravnava v skladu s svojo ugotovitvijo. Srečanje s transvestitom ali transseksualcem pri večini zato izzove precejšen šok in zmedenost. Naj ga obravnavamo kot moškega ali žensko, nagovarjamo kot njo ali njega.
“Recimo, na meji večinoma vedo, da sem Salome, če jim ni kaj jasno, jim pač povem, kdo sem. Bila sem prvi transvestit v Sloveniji in veliko sem naredila za to sceno, olajšala sem pot Sestram. Tudi Sestre so veliko naredile, Slovenija je glede tega zelo napredovala. Po uvrstitvi Sester na Evrovizijo je veliko ljudi spremenilo mnenje o transvestitih in transseksualcih.
Bilo jih je več, pa so odnehali, ko so videli, da ni tako lahko živeti na takšen način. Bolj malo nas je, Sestre, Matjaž iz Celja, ki posnema Heleno Blagne, Helena iz Kranja, pa jaz. Veliko je takšnih, ki se oblačijo doma na skrivaj in ne gredo v javnost, ker si ne upajo. Še več pa je tistih, ki so poročeni in na skrivaj nosijo ženino perilo ipd.
Kar se tiče scene, je v Sloveniji super, tu se lahko živi. Ne vem, kako je zunaj, verjetno še bolje. Kar se tiče slovenskega vstopa v Evropsko unijo, lahko rečem, da je glede te scene pripravljena.”
Slovarček izrazov s transvestitsko - transseksualne scene
Pri nas poznamo le nekaj osnovnih izrazov, v tujini, kjer je scena bolj razvita, pa so tudi definicije in izrazi bolj natančni.
Intersex: novejši izraz za hermafrodita – osebo, ki se je rodila z reproduktivnimi organi, genitalijami in/ali spolnimi kromosomi, ki niso izključno ženski oz. moški, temveč mešanica obojega. Včasih tak primer operativno rešijo takoj po rojstvu, ne glede na to pa se večina ljudi s takimi značilnostmi kasneje identificira samo z enim spolom.
Hermafrodit: raba tega izraza se manjša oz. je nezaželena, saj namiguje, da imajo hermafroditi popolne moške in ženske genitalije, kar pa ne drži.
Transseksualec: oseba, rojena kot moški ali ženska, ki zavrača svoj biološki spol, ker se identificira z nasprotnim spolom. Večina transseksualcev se odloča za hormonske terapije in operacije ter popolnoma prevzame življenjski stil želenega spola.
Cross-dresser: oseba, ki prevzame zunanje značilnosti nasprotnega spola (običajno so to moški, ki se oblačijo in ličijo kot ženske). Spolno se identificirajo z lastnim biološkim spolom in nimajo želje po njegovi spremembi, čeprav jih tretjina stori tudi to. Preprosto uživajo v tem, da od časa do časa živijo kot pripadniki nasprotnega spola.
Transvestit: oseba, ki najde spolno zadovoljstvo v preoblačenju v nasprotni spol (navadno moški, ki se preoblačijo v žensko spodnje perilo); identificirajo se s svojim biološkim spolom.
T-girl: oseba, rojena kot moški, se delno identificira kot ženska ter se priložnostno oblači kot ženska, večino časa pa sama sebe dojema kot moški in ženska.
Drag king: ženska, ki teatralično in nenaravno oponaša moške oz. prevzame moško vedenje in videz, običajno na razkošen, bleščeč način.
Drag queen: moški, teatralično in nenaravno oponaša ženske oz. prevzame žensko vedenje in videz običajno na razkošen, bleščeč način.
Mateja Černič
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc