Sanje nas lahko spravijo iz ravnotežja, nas navdušijo, presenetijo. Kje smo v resnici, ko sanjamo, in kaj naj bi nam sporočale sanjske podobe?
Včasih je dan noč. Nato letimo z oblaki, se borimo z zmaji in družimo z dobrimi vilami. V sanjah, seveda. Tudi kadar se nam naše sanje zdijo brez smisla, človekova nočna fantazijska potovanja za znanost predstavljajo subjektivno resničnost.
Ko so raziskovalci možganov natančneje odkrili, kako deluje naša glava, so hkrati podali tudi natančnejšo razlago o funkciji in vsebini naših sanj. Nesporno dejstvo je, da lahko z njihovo pomočjo bolje obvladujemo svoje življenje in lažje razumemo lastno duševnost.
Za mnenje smo povprašali tudi dipl. astrol. I. M. R. Maria Baara iz Astrološkega inštituta Matjaža Regovca v Ljubljani, v katerem se veliko ukvarjajo tudi z analizo sanj in o tem pripravljajo tudi skupinske delavnice.
Zakaj sanjamo?
Eden od trenutno vodilnih raziskovalcev spanja in sanj nemškega rodu, Michael Schredl, je v svojem spalnem laboratoriju v Meinheimu ugotovil, da lahko človeški možgani sicer sprejmejo veliko izkušenj in vplivov, ki jih človek doživlja čez dan, vendar jih je le njihov delček sposoben tudi čustveno ovrednotiti.
Po dognanjih ameriškega nevrobiologa Jonathana Winsona, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem spanja, je tako zato, ker sprednji del možganske skorje (prefrontalni cortex), ki je zadolžen za učne in miselne sposobnosti, ni kos tovrstnim potrebam modernega človeka.
“Če bi hoteli, da bi bili naši možgani dovolj veliki, da bi predelali vse dnevne vtise inizkušnje, bi morali za sabo vleči samokolnico,” trdi Winson. Sanje torej služijo obvladovanju doživetega, da lahko naslednji dan znova sprejemamo nove informacije.
Vsako noč nov ‘realityshow’
Nočni ’realityshow’ poteka različno intenzivno. Začne se s kinkanjem, ko začnemo padati v spanje, in traja do prebuditve. Človek po mnenju raziskovalcev dejansko potrebuje eno tretjino dneva, da predela drugi dve tretjini. Sicer pa so Freudovo tezo, da so ‘sanje čuvaj spanja’, sodobni znanstveniki preobrnili v tezo, po kateri je ’spanje varuh sanj’.
Strokovnjaki so nas dolgo tudi prepričevali, da sanjamo le v t. i. fazi REM (Rapid-Eye- Movement-Phase), za katero je značilno, da speči oči premika sem ter tja. Ta očitno napačna domneva je nastala na osnovi raziskav, pri katerih so testne osebe, ki so jih budili sredi faze REM, veliko pogosteje poročale o sanjah, kot tiste, ki so jih iz spanja budili v drugih spečih fazah.
Danes je znanstveno potrjeno, da sanjajo celo tisti ljudje, ki trpijo za določenimi funkcionalnimi motnjami možganskega debla, ki jim fazo REM povsem onemogočajo.
Sanjski in realni svet?
Razlika med sanjskim in zavestnim stanjem človeka nedvomno obstaja, je prepričan astrolog Mario Baar. “Za Sigmunda Freuda so sanje izraz ali celo dopolnitev potlačenih želja, po Carlu Gustavu Jungu pa so spontana in simbolična samopredstava trenutnega položaja nezavednega.”
Po mnenju dr. Schredla se sanjski svet od naše resničnosti pravzaprav ne razlikuje tako močno, kot si mislimo. Naš sanjski jaz naj bi namreč ustrezal budnemu jazu. Stanja, okoliščine in slike so v nočnih sanjskih pokrajinah sicer drugačne, vendar pa so v sanjah doživeti občutki in vedenje velikokrat podobni dnevnim.
Sanje so pravzaprav to, čemur podnevi pravimo misli, le da se možgani nahajajo v drugačnem funkcionalnem stanju, trdi Schredl. To pa je posledica spremenjenega ravnotežja živčnih prenosnikov v času spanja, ki so v našem živčnem sistemu zadolženi za prenos in prevajanje informacij. Zato nas v sanjskem svetu vodijo občutki in ne razum in zato tudi sanjska vsebina pogosto nima jasno strukturiranega poteka, temveč druga na drugo vplivajo čustvene asociacije.
So sanje kodirana sporočila?
“Sanjski svet je svet prepletenih simbolov in podob, ki izhajajo iz nezavednega in imajo pomembno sporočilno vrednost,” je prepričan Baar. “Dramaturgija sanj je nenadzorovana, zato posameznik ne more vplivati nanje z voljo ali odgovarjati zanje.
Interpretacija sanj zahteva veliko psihoanalitičnega znanja in intimno ter široko orientirano poznavanje okoliščin in razmer posameznika.” Schredl je prepričan, da nam v sanjah ne govorijo višje sile, temveč možgani, ki jih uporabljamo podnevi. Ker v sanjah mislimo s slikami in simboli, se nam zdijo mistične in skrivnostne.
Do splošno veljavnih pomenov sanjskih simbolov, ki jih pogosto lahko najdemo v sanjski literaturi, bi morali biti kritični, saj ima vsak človek svojo sanjsko govorico, ki jo lahko razume in si jo razlaga le sam.
Kakšen je pomen seksualnosti v sanjah?
Sigmund Freud, oče raziskovanja sanj, je domneval, da se za večino sanjskih scenarijev skrivajo erotične želje. Podobno meni tudi astrolog Baar, ki je prepričan, da je seksualnost v sanjah izraz frustracij in potisnjenih spolnih želja, ki so družbeno nesprejemljive ali nemoralne.
Po 100 letih moderna znanost sicer ne more potrditi Freudove teorije o izpolnitvi želja. Znanstveniki so prepričani, danaj bi spolnost imela v naših dnevnih sanjarjenjih veliko večjo vlogo kot v spanju. Ameriški psiholog Calvin Hall je na osnovi 50 000 poročil o sanjah dokazal, da se njihova vsebina na spolnost nanaša le v 10 odstotkih, pri čemer vodijo moški.
Tudi Schredl je v eni od študij ugotovil, da je imelo sanje s seksualno vsebino 9 odstotkov moških in le 2 odstotka žensk, ki so sodelovale v raziskavi. Sicer pa moški tudi čez dan pogosteje sanjarijo o spolnosti kot ženske.
So sanje vir ustvarjalnih idej in rešitev konkretnih problemov?
Paul McCartney naj bi melodijo pesmi Yesterday sanjal, tako kot naj bi Salvador Dali v sanjah videl svoj surrealistični svet. Za Schredla to ni nič nenavadnega, kajti po njegovem umetnik, ki je ves dan ustvarjalen, svoji ustvarjalnosti pusti, da ponoči deluje naprej. Na žalost pa sanje ne morejo prinesti čudeža.
Kdor nima posluha za glasbo, bo težko med spanjem ustvaril kakšno veličastno partituro, prav tako kot bo puščoben človek v sanjah težko ustvaril fantastični svet. Naše sanje naj bi se na kratko nehale tam, kjer se tudi v budnosti končajo naše sposobnosti. Za Baara so sanje nedvomno dragoceni vir vseh mogočih informacij, ki jih lahko uporabimo tudi kot vir posameznikove ustvarjalnosti, hkrati pa pospešujejo njegovo izražanje osebnosti.
Zakaj se nam lahko določene sanje ponavljajo več let?
“Ponavljanje določenih sanj skozi leta je posledica nezavednih vzorcev, ki delujejo kot začarani krog, in iz katerega posameznikovo nezavedno išče učinkovit izhod, pravi astrolog Mario Baar. Z njim se strinja tudi Schredl, ki meni, da ponavljajoče sanje kažejo, da bi morali razviti nove psihične sposobnosti.
Da bi lahko ponavljajoče in zato nam dobro znane sanje koristno izkoristili, je treba utemeljiti vedenjski vzorec v sanjski situaciji. Primer: Tisti, ki pogosto sanja, da pred pomembnim izpitom popolnoma odpove, bi se moral začeti ukvarjati s strahom pred izpiti. Najprej bi moral razvozlati, kaj stoji za tem, nato pa, kako bi lahko zadevo obvladal.
Kaj nam prinašajo t. i. lucidne (jasnovidne) sanje?
Pri t. i. lucidnih ali jasnovidnih sanjah ima sanjalec občutek, kot da bi pravkar sanjal. Sanje doživlja kot opazovalec, s sanjskim dogajanjem pa lahko celo manipulira. Gre torej za paradoks, da je sanje možno doživeti zavestno, kar za večino ljudi predstavlja določeno protislovje, zato se za pojav sploh ne zmenijo.
Raziskovalci so začeli utemeljevati lucidne ali jasnovidne sanje šele konec sedemdesetih let, Baar pa meni, da bolj ali manj prikrito opozarjajo na kritičen dogodek v prihodnosti.
Vesna Fister
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
