Skrivnosti prve cosmo punce

Še imamo namreč rade lepe obleke, čudovit nakit in vsesplošni blišč, uživamo v zapeljevanju moških, ki se nam ne morejo upreti, znamo biti nežne in ženstvene, a hkrati stroge in brezkompromisne ter včasih bolj zvite kot lisice, vemo pa tudi, da znanje in modrost odpreta marsikatera vrata. Vsega tega se je zavedala že zadnja egiptovska kraljica, ki še danes, več kot dve tisočletji po svoji smrti, velja za žensko, ki buri duhove.

To dokazuje tudi najnovejši izdelek ameriške avtorice Stacy Shiff – Cleopatra: A Life, ki je ustvarjalce sedme umetnosti tako navdušila, da že načrtujejo snemanje filma, v glavni vlogi pa so si seveda zamislili vsem dobro znano fatalko Angelino Jolie. Knjiga, ki je izšla v lanskem letu, pri nas še ni naprodaj, vendar jo lahko, če si zelo radovedna glede vsebine, naročiš prek spleta. Me pa smo podrobnosti o Kleopatrinem življenju poiskale v biografiji Oskarja von Wertheimerja in s pomočjo zgodovinarja izr. prof. dr. Janeza Marolta s Filozofske fakultete v Mariboru. In katere so tiste skrivnosti, ki bi morale biti za zgled vsaki cosmo lepotički?

Bila je rojena vladarica

Veščin vodenja se sicer lahko naučiš, a nekateri jih imajo v krvi že od malih nog, in to je v čedalje bolj krutem svetu lahko samo velika prednost. “Mlada Kleopatra je bila genialna in oblastiželjna ženska,” pravi Wertheimer in dodaja, da so te lastnosti prišle na dan že v prvih letih njenega vladanja.

“Če je bila Kleopatra pozneje v urah nevarnosti in odločitev drzna in odločna, je takšna pač morala biti že pred svojim dvajsetim letom.”

Modrosti se je učila od svojih prednic

Že pred tisočletji je po ženskem delu družine tekel vpliv in neprecenljivo znanje, je prepričan Wertheimer:

“In še nekaj je bilo Kleopatri v krvi: ustvarjalna sila žensk njenega rodu, ki ji v zgodovini ni najti primere. Arsinone II., Kleopatra II., Kleopatra III. in Kleopatra IV. so ji bile vzornice, ki so morale nanjo vplivati s svojo skrivnostno močjo.” Nekaterih stvari se ne moreš naučiti iz knjig – spretnosti in znanje, ki je pogosto dragocenejše od šolskega, se prenašajo iz roda v rod. Kar povprašaj svojo mamo, česa se je naučila od tvoje babice (so to gospodinjski triki, kako se ravna z moškimi ali morda družinski posel?), in jo prosi, da ti vsaj nekaj tega znanja preda.

Svoje cilje je dosegla z zvijačo

Ali veš, kako je Kleopatra prvič prišla pred Cezarja? Pretihotapila se je, in to dobesedno. Prof. Marolt nam je zaupal, da se je zavila v preprogo, ki so jo prinesli pred njega, in lahko si predstavljaš, da je bil nemalo presenečen, ko je iz nje zlezla lepa vladarica. Namen njene ukane je bil priti v aleksandrijsko palačo, ki je nekoč pripadala njeni družini, ter omrežiti velikega rimskega imperatorja, kar ji je v življenju prineslo mnogo koristi. Nauk te zgodbice pa je: nikoli se ne odreci majhnim zvijačam, ki ti dvignejo samozavest in ti pomagajo do nečesa, kar te osreči.

V trenutku je znala očarati

Ob prvem srečanju je Cezarja povsem osvojila (in menda že prvo noč postala njegova ljubica, medene tedne pa sta preživljala v Palmyri, mestu v današnji Siriji, ki je pod Unescovo zaščito). V biografiji o tem priča citat:

“Kleopatra je bila zelo lepa in v razcvetu svojih let. Njen glas je bil nenavadno ljubek, tako prijeten, da je vsakogar očaral. Njen pogled in njene besede so vplivali tako močno, da je ujela v svoje mreže tudi najbolj hladnega moškega in še tako hudega sovražnika žensk.”

No, hladen do žensk Cezar sicer ni bil, in to je Kleopatra vedela, zato je bila verjetno še toliko bolj prepričana o svojem uspehu. Profesor Marolt pa se strinja:

“Ženski šarm in moška estetika sta vedno hodila z roko v roki – to je veljalo že v antičnih časih in še danes je tako.”

V sebi je nosila kanček skrivnostnosti

Saj veš, da moške bolj privlačijo ženske, ki niso preveč predvidljive, saj s takšnimi lažje ohranjajo pestrost v zvezi in iskrice v ljubezni. Temu načelu je sledila tudi Kleopatra, in sicer pri obeh moških svojega življenja, Juliju Cezarju (z njim je imela sina Cezariona) in Marku Antoniju, ki mu je rodila tri otroke. Če gre verjeti Wertheimerju, sta namreč oba občudovala njene zabavne domisleke, s katerimi je začinjala dneve, nasprotje med enkrat umirjenim tovarištvom in drugič vročekrvnim ženskim vedenjem, njene občasne muhe in skrivnostno nedoumljivo naravo.

Izkoristila je svojo razgledanost

Zagotovo je tudi to eden od razlogov za njeno usodno privlačnost. Če prav pomisliš, je razgledanost še danes vrlina priljubljenih deklet, saj jim nikoli ne zmanjka tem, o katerih lahko povsem sproščeno klepetajo, so dobro opremljene z znanjem in informacijami ter se znajdejo v vsakršni situaciji. Kleopatra je bila izobražena in je govorila več tujih jezikov, med drugim pa je imela tudi “dar, da je znala o resnih ali učenih rečeh govoriti stvarno in razumno,” poudarja Wertheimer.

“Prav gotovo je vedela veliko o politiki, diplomaciji, državniških veščinah in tudi o vojaških rečeh ji marsikaj ni bilo neznano. O vsem, kar se je dogajalo okrog nje, je znala takoj povedati svojo sodbo.”

Pretvarjala se je, da je nedostopna

Ko se je zanjo začel zanimati Antonij in jo povabil, da ga obišče, ga je kar nekaj časa pustila čakati. Wertheimer omenja, da je znova in znova odlašala z odhodom, “ker je vedela, da bo dolgo pričakovanje povečalo vrednost njenega prihoda in še bolj razvnelo poželenje Rimljana.”

Povsem jasno ji je namreč bilo, da je ženska manj cenjena, če moškemu prinese svoje srce na dlani in se mu takoj preda.

Imela je neomejeno količino energije

“Kleopatra je imela obilo tistih darov, ki ločujejo genije od povprečnih ljudi: neprestano je vrelo iz nje novo življenje in le poredkoma je počivala,” zatrjuje Wertheimer in nadaljuje:

“Ona sama je bila nenehno gibanje; z vsem, kar je imela in kar je bila, je opazovala, pričakovala, načrtovala, delovala.”

Polna življenja, domiselnih idej in neuničljive energije – to je tudi pomembna značilnost današnjih cosmo punc.

Počela pa je tudi stvari, ki jih raje ne posnemaj ...

Ni vse zlato, kar se sveti – Kleopatra je bila prebrisana vladarica in ženska, ki je poosebljala mikavnost, a je na poti uresničitve svojih ciljev morala tudi prek trupel. Umori, spletke, izdajstva, laži, varanje in mučenje ljudi so bili na dnevnem redu pogosteje, kot si sploh upaš predstavljati. Toda takšno je (bilo) življenje in ni izključeno, da so se velike ­osebnosti tudi zaradi takih dejanj ­zapisale v zgodovino.

Občutek za lepo(to)

Kleopatra je v bistvu prava le­potna vzornica cosmo deklet!

• Čeprav se po nekaterih pri­čevanjih ni ohranil niti en kip,     ki bi prikazoval vladaričino zunanjost, Wertheimer navaja, da je “imela vitko postavo, ozek obraz, pravilne poteze, lepo ukrivljen nos, čutna usta, velike oči, bujne lase ...” Ali ni to zelo sodoben opis lepotice (no, če mogoče izpustimo tiste podrobnosti o nosu)?
• Prof. Marolt predstavlja tudi manj znano stran Kleopatrine lepote: “Menda naj bi trpela za luskavico. Da bi pozdravila kožno bolezen, je hodila na Mrtvo morje in se namakala v blatnih kopelih. Zdravilni SPA-centri so tako obstajali že pred mnogo leti, na kopeli pa naj bi hodile vse lepe dame Kleopatrinega časa.
• "Oboževala je nakit  in imela boga­to zbirko uhanov, zapestnic in prstanov,” še izpostavlja prof. Marolt.
• Imela pa je tudi občutek za razkošje. Na obisk k Antoniju naj bi prišla kot Afrodita, grška boginja ljubezni in lepote, ter Antonija po­vabila na pojedino, ki ji ni bilo para.

Znano dejstvo:

“Ženski šarm in moška estetika sta vedno hodila z roko v roki – to je veljalo že v antičnih časih in še danes je tako.” − prof. dr. janez Marolt

Besedilo: Manca Kraševec, fotografija: shutterstock

Vir: Kleopatra (Oskar von Wertheimer), Cankarjeva založba, Ljubljana 1965. Za pomoč pri pripravi in pregled članka se zahvaljujemo prof. Janezu Maroltu.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere