Rade bi imele vse in bile dobre v vsem. Postajamo superženske – sposobne, lepe, dobre in dostopne. Kakšna je cena za ta nedosegljivi ideal? Zakaj bi mu sploh morale ustrezati?
Vse mislimo, da smo na svetu zato, da življenje izkoristimo do maksimuma in iz sebe naredimo naravno čudo, ki nima napak in obvlada vse. Poznaš občutek zadovoljstva, ko nekdo pohvali tvojo kuho, in tisti prikriti sram, ker si edina med prijateljicami, ki ne zna uporabljati Photoshopa? Če si dobra v vsem, si težko izvrstna v nečem, saj nimaš dovolj časa, ki bi ga posvetila talentu, ki ti najbolje leži. Prav je, da se trudimo, imamo ambicije in same sebe osrečujemo s tem, da postajamo lastni idoli, nekje pa je kljub vsemu treba potegniti črto in malo zadihati.
Upočasni tempo
Ena mojih najljubših pesmi Billyja Joela gre takole: "Slow down you crazy child, you can't be everything you want to be before your time." (Upočasni, nori otrok, ne moreš biti vse, kar si želiš biti, pred svojim časom.) Vse želimo znati ta hip, mudi se nam neznano kam in prav vsaka malenkost mora biti na svojem mestu. Dovolj! Nič ni manj privlačno od zoprne perfekcionistke, ki ne zna uživati v nepopolnosti. Prav nepopolnost je tista, ki svet dela zanimiv. Kdo se v filmu Past za starše ni zaljubil v ljubke pegice Lindsay Lohan? Bi Madonna sploh bila Madonna brez svojega presledka med zobmi. In priznaj, da te medvedji smeh Setha Rogena pošteno nasmeje!
Popolna nepopolnost
Sprejmi svoje pomanjkljivosti in jih, če te je strah, da bi jih drugi opazili, na glas pred vsemi poudari sama. Šali se na svoj račun, pri tem pa se ne pritožuj in ne išči usmiljenja. Tvoja samozavest bo zakrila še tako veliko napako. Medtem ko bodo nepravilnosti in neznanje, ki si ga prej imela za nesprejemljivo, postajali vedno bolj popolne nepopolnosti, se sama posveti izpopolnjevanju talenta, po katerem te bodo poznali vsi. Si ne želiš biti tista punca, ki odlično riše, tista nadvse prijazna rokerica ali 23-letna menedžerka (s slabo orientacijo).
Pričakuje se preveč
Družba je že tisočletja obsedena z ženskimi telesi. Naše vzornice imajo običajno vedno urejene nohte in lase. Včasih je bilo merilo stabilna ustalitev, danes pa so pomembni čustveni ognjemet, sodelovanje, neskončno trajajoča romanca in ekstatični seks. Želimo si, da moški hkrati spoštujejo našo neodvisnost in nam točijo bencin.
Včasih je bilo dovolj postati mati, skrbeti za otroka in ga opazovati v odraščanju, danes uporabljamo tehnologijo in farmacijo za to, da si nosečnost časovno prilagodimo v svoj poslovni načrt in smo ob tem, seveda, seksi nosečnice. Čeprav danes obstaja vnaprej pripravljena hrana, štedilniki, ki v nekaj sekundah zavrejo vodo, in nam za pripravljanje kosila ni treba vstati ob sedmih zjutraj, se ne počutimo dovolj dobro, če v voku na organskem orehovem olju ne popražimo biobučk, za zajtrk pa ne jemo posebej izbranih kozjih mlečnih izdelkov in zelenih palačink.
In če je bilo včasih za mati več otrok dovolj, da ima službo, mora danes hitro napredovati, teptati nasprotnike in služiti velike denarje, ob tem pa mora biti videti kot Beyoncé in imeti po večerji in otroški risanki še vedno dovolj energije za posteljne igrice. Na koncu pa moramo ženske ustvariti vtis, da vse skupaj pride z lahkoto. Da se ne trudimo in da nas prav nič ne skrbi.
Pa nas. Skrbi nas vse od naštetega in še nekaj sto drugih reči. In kaj imamo od vse te navidezne popolnosti, ki jo želimo doseči, če smo nenehno v skrbeh? Ni čar v tem, da postaneš superženska, ampak v tem, da najdeš super stvari, s katerimi se želiš sama ukvarjati. Vse drugo pa lahko drzno, preudarno in radostno pustiš za seboj.
Besedilo: Anamarija Lukovac
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
