Zdi se, da smo ljudje bolj srečni, če imamo okoli sebe drevesa.
1. Svet je srečnejši z drevesi
Dokazano je, da je na območjih, kjer je veliko dreves, nižja stopnja kriminala in manj obolenj pri ljudeh. Pa ne le zato, ker so predeli z drevesi v mestu bolj elitni ali ker je manj prostora za grafite. Preprosto zato, ker se ljudje bolje počutimo tam, kjer raste veliko dreves.
2. Toplota in senca
Prekrasno drevo bo poleti ponujalo senco, pozimi pa bodo skozi veje brez listov prihajali sončni žarki.
3. Prihrani denar
Posadi si drevesa, ki obrodijo pridelke. Jablana, oreh, pomaranča, mandarina, sliva … Lahko boste stiskali sokove, dodajali orehe k jutranjemu obroku mislijev … Približno 60 odstotkov živil prihaja z dreves na vrtu. Z lastnimi pridelki lahko torej privarčuješ veliko denarja.
4. Spomini
Drevesa ponujajo tudi lepe spomine, zlasti če jih posadimo ob posebnih priložnostih, kot je na primer rojstvo otroka. Mogoče posadimo drevo tudi ob smrti babice ali pa kar tako. Otroci na primer radi gledajo, kdo raste hitreje: oni ali drevo. No, na koncu drevo vedno zmaga, a to potem ni več pomembno.
5. Prijateljstvo
Niti dve drevesi nista povsem enaki. Nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kakšno bo naše drevo postalo čez 20 let. In ja, drevo je lahko pravi prijatelj, tih in trden na vašem vrtu.
6. Lepota
Drevesa so velika in visoka – v njih je veliko lepote, veliko listja, poleti zelenega, jeseni pa v lepih rdečih odtenki. Nekatera drevesa tudi dišijo. Skratka, drevo je lepo, kakršnokoli že je. In zato si zasluži, da ga imamo radi. Tistega na vrtu, onega v parku ali gozdu.
Kako posadiš drevo:
- 1. Drevo se posadi povsem preprosto. Od orodja potrebujemo (verjetno ti bo pri tem še kdo pomagal): kramp, lopato, malo težje kladivo in mogoče samokolnico.
- 2. Poleg sadike bomo potrebovali še hlevski gnoj (ali mineralno gnojilo, čeprav je hlevski gnoj boljši), količek in vrvico za povezovanje.
- 3. Najprej izkopljemo luknjo premera 80 do 100 cm in globoko približno 60 do 80 cm. Nekateri pravijo, da bi morali travno rušo, ki smo jo odstrli s površine najprej, prihraniti posebej.
- 4. Zemljo, če ta ni res kakovostna, tudi odstranimo. V izkopano luknjo najprej položimo na glavo obrnjeno rušo, nasujemo hlevski gnoj (če ga le imamo) in malo izredno kakovostne zemlje.
- 5. Potem severno od mesta, kjer bo sadika, zabijemo količek. Nato posadimo sadiko, zasujemo z izjemno kakovostno prstjo in krepko poteptamo.
- 6. Na koncu sadiko 'na osmico' privežemo h količku, da bo lepo rasla v pravo smer - navzgor.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
