Začetek zgodbe o Gorenjki sega v leto 1922, ko je bilo v Lescah ustanovljeno družinsko podjetje za proizvodnjo čokolade.
V tistih časih so kakavova zrna uvažali in iz njih izdelovali kakavovo maslo, kakavovo maso in kakavov prah, ki so glavne surovine za proizvodnjo čokolade.
Še pred 30 leti so kakavova zrna predelovali, potem pa je Gorenjka zaradi strogih zahtev v živilski industriji in lažjega zagotavljanja enakomerne kakovosti začela uvažati glavne surovine, in ne več kakavovih zrn.
Danes kakavove surovine nabavljajo v Afriki, na Slonokoščeni obali, sladkor in druge surovine pa na trgih Evropske unije.
Že od vsega začetka v Gorenjki negujejo lastno recepturo in ohranjajo edinstven, nekoliko manj sladek okus. Postopki izdelave čokolade so vsa leta popolnoma enaki, le stroji so bolj izpopolnjeni.
V gnetilcu najprej zgnetejo sestavine v pravem razmerju in jih z valjanjem zdrobijo oziroma zgladijo v gladko maso. To toplotno in mehansko obdelajo (konširajo), vlijejo v modele tablic in dodajo oreščke ali rozine. Strjene tablice čokolade zapakirajo in uskladiščijo pri temperaturi od 15 do 20 stopinj.
Najprej so v enem letu proizvedli toliko čokolade, kot je danes v desetih dneh. Izdelki so bili omejeni na mlečno čokolado in ročno izdelane izdelke, danes pa je na voljo 45 čokolad različnih okusov.
Napisala Janja Štrumbelj, foto: Helena Kermelj, Arhiv Gorenjka
V Gorenjki letno proizvedejo 1.600 ton čokolade, 250 ton riževega programa in 500 ton biskvitnega peciva.
Če bi letno količino Gorenjkine čokolade v obliki 100-gramskih tablic zložili drugo poleg druge, bi kača merila 3.330 kilometrov, kar je polovica Kitajskega zidu. Dodatnih 1.000 kilometrov bi dodale letno proizvedene mini roladice in rezine.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
