Rušilna moč jeze

Ste pogosto jezne? “Zadnje čase kar prevečkrat,” pravi 27-letna študentka Ema. “V trenutku navala besa se v meni skoncentrira neznanska energija in neusmiljeno zahteva prosto pot. Preprosto moram jo nekako sprostiti. Včasih zagrizem v svinčnik tako močno, da ga prelomim. Doma pa ponavadi zabrišem kakšno stvar po tleh. V trenutku ko predmet z vso silo trešči na tla, se v meni razblini bes. Občutek imam, kakor da bi ga s takim dejanjem izničila.”

“Kadar sem neznansko jezna, to čutim, kakor da bi me za kratek čas obsedel s prezirom pomešan gnev. To ni samo gola jeza. Čutim, da mi kri požene po žilah. Včasih se mi zdi, da bi lahko na smrt pretepla tistega, na kogar sem jezna. V takšnih situacijah lahko postanem neverjetno nasilna,” je povedala Brigita, 30-letna poslovna tajnica.

Strokovnjaki pravijo, da je jeza kratkotrajno čustvo, ki pri človeku lahko izzove napadalne in razdiralne težnje. Bes je intenziven in impulziven izbruh jeze z vsemi spremljajočimi simptomi. Je torej višja stopnja jeze. Jezo lahko sprožijo že malenkosti, npr. zvonjenje mobilnega telefona v trenutku, ko imate že tako vsega čez glavo. Mobilnik lahko nenadzorovano kam zabrišete, namesto da bi ga, kakor veleva zdrava pamet, preprosto izklopile.

“Pred kratkim me je pograbila tako silovita jeza, da se mi je v resnici stemnilo pred očmi. Takrat sem dojela, kaj pomeni stavek ‘pomračil se mu je um‘. Jeza je zame, tako kot pravi latinski pregovor, kratkotrajna blaznost,” je pojasnila Tina, 35- letna učiteljica. Strokovnjaki pravijo, da so čustva jeze iracionalna, zato ste se v takšnih situacijah pogosto nesposobne zadržati, se pravi imeti pod nadzorom.

Čeprav se na razumski ravni zavedate dejanj v navalu besa, jih le stežka nadzirate. “Ko se skupaj z nekajurnim delom sesuje računalniški program, si ne morem kaj, da se ne bi fizično znesla nad njegovim ohišjem,” pravi Katarina, 27-letna ekonomistka. Oklofutati računalnik je resnično nesmiselno, toda po podatkih ene od raziskav to počne skoraj sedemdeset odstotkov ljudi, ki delajo z računalniki.

Kaj prinaša jeza

Primerno izražena in seveda upravičena jeza lahko sicer deluje očiščevalno, vendar pogosto kvarno vpliva na ljudi in njihove odnose. Na notranje nevihte se vedno odzove tudi telo, in sicer tako, da mu to škoduje. V stanju besa in jeze telo namreč reagira podobno kot v stanju stresa: s povečanim bitjem srca in navalom adrenalina. Situacijo si podzavest razloži kot ogrožajočo.

Če se takšno stanje ponavlja pogosto ali je celo stalno, so možne posledice stanjšanje arterij, bolezni srca in celo rakava obolenja. Tudi potiskanje jeze globoko v podzavest ni najbolj učinkovito. Raziskave so pokazale, da sta kajenje in pretirano pitje alkohola v tesni povezavi prav s takšnimi nagnjenji. Ljudje, ki jezo raje “pogoltnejo”, pogosto stokajo nad bolečinami in ranami želodca, tožijo o glavobolih, bolečinah hrbtenice in vratu.

Kaj vas jezi

Večina današnjih življenjskih stilov je odlično gojišče za nastajanje vseh vrst frustracij. Velika sodobna mesta so kot ogromna urbana mravljišča, polna ljudi, ki se jim nekam mudi. Pritisk, da se moramo tako ali drugače izkazati, najraje kar na vseh življenjskih področjih hkrati, je iz dneva v dan večji. Tehnologija v poslovnem in zasebnem svetu razoseblja komunikacijo z drugimi, kar je le še dodaten vir frustracij.

Dejstvo je, da so čustva, tudi tista, ki jim pripisujemo negativen predznak, lastna vsem ljudem, ne glede na spol, starost ali družbeni status. To, kar dejansko sproži izbruhe v nas, pa je pri vsakem posamezniku različno. Za nekoga je dovolj, da se ujame v gnečo v mestnem avtobusu, drugega razjari neodgovorna vožnja soudeleženca v prometu, tretjemu se naježi koža ob provokacijah “podpiralca” točilnega pulta, četrtega čez rob potisne nastopaški najstnik, medtem ko petega iztiri počasna natakarica.

Toda pozor – zgornji primeri niso neposredni vzrok za izbruh besa. So zgolj njegovi sprožilci ali “zadnja kaplja čez rob”. Ko smo besne, se v resnici spopadamo z izjemno močjo potlačene in nakopičene energije jeze in zamer iz preteklosti. Morda ste v tem trenutku jezne na svojega šefa ali fanta, morda pa kar same nase, kljub ugotovitvi, da nimate tehtnega razloga, ki bi upravičil to stanje.

Lahko ste gotove, da so na delu zamere iz preteklosti. Zadostuje že malenkost, da se spotaknete ob enega izmed podzavestnih zapisov, in jeza z vso silo plane iz vas. Morda celo v navzočnosti človeka, ki s preteklo zamero nima čisto nič skupnega. Janja, 26-letna trgovka, je to ponazorila z naslednjim primerom: “Zdi se mi, da nekateri ljudje prihajajo v trgovino le zato, da bi se z nekom skregali in se razelektrili. Prepirajo se, grozijo in žalijo, pa če se še tako trudimo, da bi jim ustregle.”

Kako ravnati z jezo

• Ne prizadenite sebe in drugih

Držite se zlatega pravila in jeze ne izrazite tako, da bi s tem prizadele sebe ali druge. Ko ste jezne in morate to izživeti, uporabljate raje besede, kot so: mislim, čutim, jezna sem … Izrazite jo takoj, ko jo lahko, in je ne zadržujte v sebi kot zamero.

Najpreprostejši način ravnanja s čustvi intenzivne jeze je pravilno dihanje. Ko vas preplavi adrenalin, se zaustavite in nekajkrat globoko vdihnite. To vas bo pomirilo duševno in telesno. Z dihanjem se bo upočasnilo bitje srca, sprostile boste mišice.

• Kratek umik

Zelo priporočljivo je, da se umaknete viru frustracij, čeprav le za nekaj minut. Simona pravi, da ji pri tem pomaga izgovor, da mora opraviti nujen telefonski klic in nato dejansko opravi najmanj pomembnega. Če je fizičen umik v danem trenutku nemogoč, lahko še vedno uporabite moč in kreativnost svojega uma: vizualizacijo ali avtohipnotično taktiko.

Predstavljate si, da ste v danem trenutku nekje drugje. Vizualizirajte sebe na duši blagodejnem kraju in pri tem ne pozabite na navzočnost očiščujočega elementa vode, še najraje morja, reke ali gorskih potočkov …

• Na prvo žogo

Pomembno je, da prepoznate občutke jeze ali besa takoj, ko se pojavijo, in če je le mogoče, reagirajte takoj. Na primer, če vas sodelavka glede nečesa, kar vam je pomembno, razočara, kar takoj odreagirajte z argumentiranimi izjavami … najslabše boste storile, če boste dogodek požrle in se delale, kakor da se ni nič zgodilo, nato pa v sebi kuhale zamero.

• Prepoznajte signale, ki naznanjajo jezo

Ker nas lastni izbruh besa praviloma presenetijo, se med izbruhom ali pa takoj za njim ustavite in poskušajte prepoznati telesne znake, ki so ga spremljali. Preprosto zato, da jih boste v prihodnje še pravočasno prepoznale.

• Bodite v ravnovesju

V boju z jezo vam bo pomagalo, če boste ohranile čustveno prožnost in okrepile notranje ravnovesje z meditacijo in jogo. Napetosti lahko odpravite s humorjem, aromaterapijo, občasnimi obiski masažnih salonov in redno rekreacijo. Če čutite, da se v vas nabirajo nervozne energije jeze, je za njihovo sprostitev primerna napornejša fizična vadba.

Ta bo učinkovala kot začasna rešitev. Pozneje se boste lažje soočile še z dejanskimi vzroki zanjo. Že med fizično rekreacijo razmišljajte, kako se boste tega lotile. Lahko se odločite, da se boste takim situacijam ali ljudem v prihodnje izogibale ali se soočile s človekom, ki je vir vaše notranje napetosti.

• Ko ste tarča jeze

Če ste tarča tuje jeze, prepustite, da stvar uredi kdo, ki v to ni vpleten. Pomaga tudi, če situacijo razbremenite s humorjem (nikar s sarkazmom!). Prav gotovo ni v takšni situaciji odveč empatija. Ta vam da vedeti, da je morda jeza vašega sogovornika upravičena. To pa ublaži situacijo.

Globlja sporočila jeze

Ko postanemo pozorne na svoja čustva, naj so ta pozitivna ali negativna, nam lahko dajo pomembne uvide v našo notranjost. Sporočajo nam, kakšni so naši najgloblji cilji in vrednote, tudi tiste, ki jih skrivamo pred seboj, in ne nazadnje, kakšen je naš življenjski smisel.

Za čustvo jeze je še posebno značilno, da ga pogosto ne razumemo dobro, ga ne odobravamo in se ga predvsem bojimo. Vemo namreč, kako razdiralno in uničujoče je lahko. Če se z jezo soočimo ustrezno, je lahko vir življenjske modrosti. Od nas namreč zahteva, da jo omejujemo in izražamo hkrati.

Dva mita o jezi

Prepoznajte napačne vzorce vedenja, ko ste jezne.

• Po prvem naj bi jezo izražali neposredno, kadarkoli nas zagrabi in na kakršenkoli način. V družinah, v katerih spodbujajo ta vzorec vedenja, spodbujajo posameznike k izražanju jeze, kakor da je to vrednota. Problem nastane kasneje, zunaj doma, saj v šoli ali na delovnem mestu takšnega vedenja ne odobravajo, človek s takšnim vedenjem je zato izpostavljen stalnim konfliktom z okolico.

• Po drugem je jezo bolje zanikati in potlačiti, kakor da sploh nismo jezni. Ta vzorec zasledimo v družinah, v katerih velja mnenje, da jeza pač ni “lepo čustvo”. Pri tem velja tihi dogovor, da namesto jeze otroci sovražno kuhajo trmo ali so v depresiji. Jeza in njeno izražanje se tako spremeni v sprejemljivejše, ne pa tudi bolj zdravo vedenje. Rešitev je med obema skrajnostma.

Nataša Zupanc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja