Utripajoče neonske luči. Visoki dobički. In še višje izgube. Pametni marketing je igralne avtomate predstavil v luči nedolžnih iger, in ne kot prikrito pot do odvisnosti ter osebnega bankrota. Cosmo se je pogovarjal z ženskami, ki so izgubile čisto vse.
Kazalci na budilki na nočni omarici kažejo že krepko čez polnoč. Maja* vzame kreditne kartice iz torbice in jih položi pod blazino. Pridruži se jim še mobilni telefon, izključen na letalski način. Dotaknila se jih bo lahko šele naslednje jutro. Vzglavnik, pod katerim se skrivajo predmeti, je od njenega dekleta – potrebuje fizično prepreko, da bi lahko ponoči posegla po njih. Vsak konec meseca dosledno sledi tej strogi rutini. Naslednji dan bo namreč prejela nakazilo mesečne plače in za 29-letnico je to dan, ki ga doživlja drugače kot večina žensk njene starosti. Odvisna je bila od iger na srečo. Pritok denarja ji še vedno požene kri po žilah in ji v spomin prikliče osem let pekla.
Odkritje, da rigorozno rutino uporabljajo številni, je šokantno. Maja iznajdljiv način, ki ji preprečuje skušnjavo, deli s svojimi 83.000 sledilci na platformi TikTok, kjer jo poznajo pod uporabniškim imenom TheGirlGambler. Družbeno omrežje uporablja z namenom, da usmeri pozornost javnosti na naraščajočo perečo problematiko, ki jo prepoznajo le redki zunaj njenega kroga občudovalcev. Raziskava združenja BeGambleAware je razkrila, da je kar milijon žensk (in to samo v Veliki Britaniji) nagnjenih k odvisnosti od iger na srečo – in dokler niso ene izmed tistih, ki se z odvisnostjo že aktivno spopadajo, najverjetneje niti ne vedo, da so že ukleščene v njenih krempljih. Razlog je preprost: odvisnost se običajno ne skriva v zastavljalnicah, temveč na mobilnih telefonih, kjer so umaknjene od oči okolice, vse dokler ni prepozno. Kako je dejansko videti tovrstna odvisnost in zakaj ji je izpostavljenih toliko predstavnic nežnejšega spola? In še pomembneje – obstaja kaj, kar bi lahko storili, da bi jo tudi preprečili?
Lina* se z dlanjo čvrsto oprijema telefona pod mizo in z očmi bliskovito premeri pisarno, preden s prsti na zaslonu pritisne na aplikacijo SPIN. Ravno včeraj jo je nadrejena prijazno opomnila, da v zadnjih nekaj tednih preživi opazno več časa na telefonu kot običajno.
Pred mesecem je vse zaposlene v spletnem poštnem nabiralniku tudi pričakalo opozorilno sporočilo, da je eden izmed uslužbencev, povezan na brezžično omrežje podjetja, igral igre na srečo. A Line ni to niti najmanj zmotilo. Ko je že četrtič v dnevu položila okroglega petdesetaka v spletni igralni avtomat, ji je srce nemudoma poskočilo v višjo prestavo in ji prsni koš napolnilo z adrenalinom. Potne in tresoče dlani so nestrpno pričakovale animiranega risanega škrata, ki naznanja, da je zadela glavni dobitek.
Z igrami na srečo se je prvič srečala, ko je bila polnoletna. Takrat ji je takratni fant namreč podaril registracijsko kodo za spletni igralni avtomat. "Grozljivo se počutim ob misli na to, da bi ga obsojala, ampak tako se je začelo," prizna Lina. Ena izmed najbolj priljubljenih oblik spletnih iger na srečo so ravno avtomati, ki pa v primerjavi z vsemi drugimi metodami spletnega igranja pravzaprav slovijo po najvišjih povprečnih izgubah v zneskih na igralca, a so hkrati najenostavnejši za igranje. Od trenutka, ko je Lina uporabila kodo, je njeno življenje posrkala gromozanska črna luknja. "Enostavno je bilo najprej položiti 100 evrov, nato naslednjih in nato še naslednjih," pove.
"Bila sem prepričana, da višje bom stavila, več denarja bom z zmagami pospravila v žep."
V naslednjih nekaj letih je Lina sicer zmagoslavno pozdravila nekaj dobitkov, a nič se ni uspelo niti približno primerjati z dolgom, ki je počasi, a vztrajno zarezoval v njeno denarnico in pozneje celo dolgoročne prihranke. S pomočjo kreditnih kartic (ki so zdaj prepovedane v svetu iger na srečo) in 15-dnevnih posojil se je Lina zadolžila za debelih 20 tisočakov in med drugim celo zastavila dragocen družinski prstan, ki je preživel več rodov.
"Tradicionalne stave niso preveč dobrodošlo okolje za ženske," je prepričana Anna Hemmings, CEO britanske neodvisne dobrodelne ustanove GamCare, ki ponuja informacije, nasvete in podporo vsem, ki jih prizadenejo posledice odvisnosti od iger na srečo. Pojasni, da spletna oblika teh predstavlja dobršno četrtino celotnega trga t. i. gamblinga v Veliki Britaniji ter da imajo Britanke eno najvišjih stopenj udeležbe v njem na svetu: "Igrati na spletu je namreč izredno diskretno in dostopno. Igraš lahko v vsakem trenutku, kjerkoli si."
Posledica tega je znaten poskok v številu ženskih igralk iger na srečo, ki v stiski stopijo v stik z zgoraj omenjeno ustanovo. Med letoma 2014 in 2019 je bilo njih dvakrat več kot moških.
Neustavljiva privlačnost spletne anonimnosti je privlačna tudi za posameznike, ki so se z igrami na srečo seznanili v bolj tradicionalnih okoliščinah – kot denimo Maja, ki je pri 18 letih dobila študentsko delo v lokalni zastavljalnici. Takrat še "ni imela najmanjšega pojma" o igrah na srečo. "Moj šef mi je moral dobesedno razložiti, kaj so bile konjske dirke in kako potekajo stave." Ženske so v zastavljalnico le redko zanesle peté, a moške, ki so že izrazito kazali odvisniške navade, je imela priložnost vsakodnevno spoznavati. Jih opazovati, kako so zastavili vse svoje premoženje na bančnem računu, ji je dalo misliti, da nikoli na svetu ne bo v avtomat položila niti enega samega kovanca.
Le nekaj tednov pozneje je Majo premamila skušnjava. Ker njen študentski zaslužek ni bil bujno cvetoč in je nujno potrebovala denar za avtomobilski servis, se je odločila pokukati v sosednji kazino. Nedolžno je stala pred neonsko svetlikajočim se avtomatom, ko jo je dokončno premagala radovednost in je vanj počasi položila kovanec za dva evra.
Nenadoma se je iz igralnega avtomata usula gora žvenketajočih kovancev. Naval adrenalina, ki je njeno telo zajel ob prvi zmagi, je bil kriv, da je srečo preizkusila vsakič, ko je imela v denarnici nekaj drobiža. Presenečena nad tem, kako hitro se je stopnjevala intenzivnost njene odvisnosti, je bila Maja že dodobra ukleščena v kremplje igralne industrije.
Na dan je v ta namen zapravila tudi petstotaka, ki ga je unovčila v zastavljalnicah bližnjih mest, do koder je prihajala z avtobusom – vse za to, da ne bi bila opažena. Posledično se je kmalu zatem zatekla na splet, kjer jo je premamilo ravno ugodje anonimnosti: "Na spletu nihče ni mogel kazati s prstom name in obsojati mojih dejanj," pove Maja. "Bila sem samo dekle za uporabniškim imenom, ki je ni nihče poznal."
Način, kako utišati bolečino
"Ko sem bila vpeta v svet iger na srečo, je bila moja pozornost osredotočena samo nanje. Bila sem kakor konj s plašnicami. Nisem videla ničesar okoli sebe, bila sem kot zombi," pojasni Maja in se spominja občutka oddaljenosti od realnega sveta, v katerega so jo zazibale aplikacije. To je ena izmed glavnih razlik med ženskimi in moškimi odvisniki od iger na srečo. Strokovnjakinja za odvisnosti od njih, Liz Karter, ki že 22 let deluje na omenjenem področju in z izkušnjami zdravi ženske, pravi, da je za oba spola poguben občutek sproščanja dopamina (ki je, glede na znanstvene raziskave, sproščen tako ob stanju zmagoslavja kot poraženosti), vendar moški so, kot pravi, bolj dovzetni za naval adrenalina pri hitrem igranju na srečo (kot so športne stave), medtem ko so ženske bolj naklonjene ponavljajočim se igram, kot so avtomati.
Poanta naj bi bila v nekakšni vrsti meditacije, pove Karterjeva. Hemmingsova se strinja in dodaja, da GamCare na pomoč priskoči ženskam, ki igrajo, da bi se izognile težavam v osebnem življenju. Travmatske izkušnje iz preteklosti, slabo mentalno zdravje ali pa zgolj običajni vsakodnevni problemi ter pričakovanja družbe do žensk so dovolj, da tisoče posameznic pahnejo v nevarno kolesje. "Predvsem ženske se pogosto počutijo preobremenjene z bremeni vsakdana, igre na srečo pa zagotavljajo neke vrste omrtvičenost in nonšalantnost, ki uspava negativna čustva," razloži Karterjeva.
Ko je Maja v avtomat potisnila prvi kovanec, je bila v procesu okrevanja po prehranski motnji in pomirjujoča narava iger na srečo je odvračala pozornost od njenih vsiljivih misli. "Sovraštvo do sebe se je vsaj za kratek čas prenehalo," priznava.
"Za mene je občutek prizemljenosti omogočalo ravno to, da sem bila v stanju, v katerem nisem občutila ničesar."
Podobno, kot je z vsemi preostalimi nezdravimi oblikami odvračanja pozornosti, igre na srečo le za trenutek zabrišejo bolečino, a ne razvozlajo pravega klobčiča težav. Pravzaprav ga še bolj zapletejo. Po tem, ko je tri leta preizkušala srečo na avtomatih, je Maja resnost svoje odvisnosti spoznala šele z razhodom od dolgoletnega partnerja. Takrat se je tudi preselila nazaj k svojim staršem: "Moje mentalno stanje se je slabšalo iz dneva v dan, ko je naposled nastopila tudi huda tesnoba.
Pritisk, da moram igrati na zmago, da priigram nazaj izgubljeni denar, je postajal nevzdržno zadušljiv." Njen telefon je začel pregorevati pod težo klicev iz bank in posojilnic, breme skrivanja odvisnosti pred domačimi pa se je posledično še stopnjevalo. Majina panika je dosegla vrhunec, ko je v brskalnik vpisala stavek 'Kaj se zgodi s tvojim dolgom, če narediš samomor?' Dosegla je dno. "Bila sem prepričana, da sem edina ženska na svetu, ki se bori z odvisnostjo od iger na srečo."
Središče Majinega sveta so igre na srečo predstavljale skoraj okroglo desetletje. Za vsako nakazano mesečno plačo so se v globinah dolgov izgubile vse sledi in niti enkratni dobiček v vrednosti 50 tisočakov ni mogel zgladiti situacije. Zakockala je tudi hipoteko svojega dekleta, se povsem distancirala od družine in prijateljev ter si za nameček izmišljala najbolj neverjetne laži in izgovore, da bi za vsako ceno zakrila svojo odvisnost.
"Bila sem se v enem od najbolj osamljenih kotičkov sveta," priznava. Podobno kot Majo je tudi Lino odvisnost stisnila v kot do točke, ko se je samomor zdel edina oblika izhoda. V najgloblji točki stiske si je želela zares vzeti življenje. "Večini žensk se zdi, da ni drugega izhoda kot njihova smrt," statistična dejstva zaskrbljeno navede Karterjeva. Ženske, ki jih je zdravila, so poleg depresije, paničnih napadov in samomorilnih misli doživljale še različne oblike fizičnih simptomov stresa, povzročenega zaradi igranja: od ran na želodcu do izgube las. In čeprav mnogo žensk trpi zaradi omenjenih uničujočih posledic, se jih prav toliko tudi počuti, da se ne morejo nikamor zateči po pomoč.
Pomembno je deliti svojo stisko
Medtem ko sedi v udobju oblazinjenega enoseda, se Linine oči na vse pretege trudijo najti obraz, ki bi ji ponudil uteho. Čeprav v krogu prisotnih ne prepozna nikogar, ki bi imel približno toliko let kot ona, je bilo srečanje s še eno žensko na združenju anonimnih odvisnikov od iger na srečo naravnost osvobajajoče. Ni se več počutila osamljeno. A ko je prvič iskala pomoč leta 2014, se je takrat kot 22-letnica znašla samo v družbi nesrečnih moških srednjih let. Nelagodje, ki ji ga je vzbujala njihova prisotnost, jo je prepričalo, da nikoli več ni prestopila pragu skupinske terapije.
Terapevtsko organizacijo, v kateri se danes počuti sprejeto, bogati 50 let izkušenj dela s tega področja, ponuja pa tudi podporno skupino izključno za ženske. "Ko sem prvič poslušala izpovedi vseh teh žensk, sem bruhnila v jok. To je bilo prvič, da se nisem počutila kot tujka in edina s to težavo." Terapija v varnem okolju je bila prelomna točka, po kateri je goreče hrepenela.
Tudi Maja je zdaj že dve leti in pol osvobojena odvisnosti in se je s pomočjo skupnosti na TikToku, ki jo je ustvarila, lotila tudi pisanja izpovedne knjige. Majo je ravno srhljiva misel na smrt kot edine oblike pobega iz stiske prisilila, da se je obrnila po pomoč – na spletu je našla oglas za dobrodelno ustanovo, ki ljudem pomaga povrniti dolgove. Z njeno pomočjo ji je uspelo zakrpati finančni prepad in od takrat niti centa ni več namenila igram na srečo.
V pogovoru z njima je močno občutiti pogost izraz sramu, ki jima ga je predvsem zaradi spola povzročila odvisnost. Na podlagi raziskav organizacije GambleAware se zaradi teh pomislekov kar četrtina žensk sramuje iskanja pomoči. "Igralništvo je prepogosto povezano samo z moškim spolom," pove Hemmingsova. Trdi tudi, da ravno stereotipi igralništva krepijo stigmo in ženskam sporočajo, da mora njihova odvisnost ostati skrita pred očmi javnosti.
Prav tako je mit, da odvisnost prizadene izključno posameznike delovnega razreda. Večina žensk, ki jih Hemmingsova zdravi, namreč nima nikakršne motivacije za igranje za denar. Lina je še danes, ko omeni svojo preteklost, najpogosteje deležna očitka, da ni viseti kot tip človeka, ki bi se mu lahko zgodilo kaj takšnega. "In to je stavek, zaradi katerega me je bilo najprej sram."
Aprila 2019 je naslovnice medijev preplavila razkrita švedska anketa, da je večina tamkajšnjih odvisnikov od iger na srečo prav žensk. S problematiko se je treba spopadati ne glede na spol, starost in družbeni razred posameznikov – kako torej odstrniti tančico stigme, ki zastira ženske, in jih opolnomočiti, da spregovorijo o svojih izkušnjah in s tem morda preprečijo nove žrtve? Najprej se je treba zavedati, da ni nujno vsak, ki igra igre na srečo, podvržen tudi njihovim pastem. Vse naše sogovornice se predvsem strinjajo, da bi moral obstajati večji pritisk na podjetja, ki imajo v lasti spletne igralnice (po statističnih podatkih so britanska samo lani zaslužila 7 milijard). Maja tudi trdi, da bi morali igralci biti nadzorovani in posledično tudi opozorjeni, če zapravijo preveč časa (in denarja) na platformah.
"In tukaj ne mislim na različna obvestila, ki se jih zlahka rešimo s pritiskom na gumb zapri," pove. Eden izmed načinov bi lahko bil tudi, da bi imele strani podatkovno bazo zaslužkov in bi lahko določile, ali si lahko uporabnik sploh privošči tolikšen vložek denarja.
Z več kot dvema desetletjema izkušenj na tem področju je bila Karterjeva priča številnim napredkom industrije – predvsem načinov, kako preprečiti zasvojenost uporabnikov. A še vedno obstaja prostor za izboljšave. Predvsem na področju oglaševanja. Igranje na srečo ne bi smelo biti tretirano kot oblika zabavne dejavnosti.
"Pogosto smo priča ravno oglasom, na katerih je upodobljenih več prijateljic, ki skupaj veselo igrajo bingo. Takšna ideja druženja je tako privlačna ženskam, ki se nasploh spopadajo z osamljenostjo," pojasni. A dejstva kažejo drugače. "Igranje se odvija v izolaciji in lažen občutek skupnosti je lahko močno zavajajoč."
Ta vidik se zdi najbolj osupljiv. In da bi preprečili še bolj globoko strmoglavljanje v krizo, je treba odpraviti temelje problema. Samo lani je britanska nacionalna zdravstvena služba izdala rekordnih 4,3 milijona napotnic zaradi anksioznosti in depresije, ki prizadeneta še posebej ženske. Čas je, da nekaj storimo. In medtem ko spremljamo posledice dolgotrajnega vpliva na mentalno zdravje, ki ga imata nanj zadnji dve leti, sta Maja in Lina živi dokaz, da lepo življenje obstaja – tudi po odvisnosti.
5 opozorilnih znakov, da je tvoje igranje na srečo šlo predaleč
1 Ko igraš, izgubiš občutek za čas.
2 Pri igranju vlagaš več denarja, kot si ga lahko privoščiš.
3 Igranje je tvoja skrivnost, ki jo skrbno skrivaš pred družino in prijatelji.
4 Igranje zavzame večino tvojega prostega časa.
5 Zaradi igranja si se oddaljila od bližnjih in zamudila veliko lepih priložnosti.
Po Predlogi Jordan Page
Prevedla Neja Drozg,
Fotografije: Shutterstock *Imena So Zaradi Varovanja Osebnih Podatkov Spremenjena.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc