Resnična zgodba: 'Moje prvo leto kot ženska'

Pri petih letih si je Tommy Gabel na televiziji ogledal Madonnin koncert. "To sem jaz!" je že takrat ugotovil ves iz sebe. "Ko bom odrasel, si želim biti točno tak kot Madonna!" Veliko majhnih deklic je imelo podobno željo, a Tommy se je kljub svojemu deškemu telesu počutil kot eden izmed njih.

Kmalu je začel brskati po mamini omari. Iz blazin je zidal ograde in se za njimi skrival, oblečen v mamine najlonke. V srednji šoli je v butikih včasih izmaknil katero od dekliških oblačil. "Ko sem jih oblekel, sem se počutil mirnega," pravi Tommy, ki mu je zdaj ime Laura. Odraščajoč na Floridi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo interneta, Tommy ni imel prilož­nosti, da bi se srečal oziroma sploh izvedel za sebi podobne.

"Družba še danes ne sprejema transseksualcev, ljudje nanje gledajo negativno. Kadar sem naletel na koga izmed njih – večinoma je šlo za transvestite, jaz pa takrat še nisem poznal razlike – je to v meni vzbudilo neskončen sram." (Prvi izraz označuje ljudi, ki se radi preoblačijo v nasprot­ni spol, drugi pa pomeni realnost za več kot 700.000 ljudi po Ameriki.) Pri trinajstih je v enciklopediji našel zaznamek o Reneeju Richardsu, znanem teniškem igralcu, ki se je rodil kot moški, a je pozneje spremenil spol.

Za Tommyja je bila to luč na koncu tunela. "Zaznamek je bil čisto kratek, a jaz sem ga prebral neštetokrat. Kar hlastal sem za informacijami o ljudeh, ki so mi bili podobni." Pri osmih se je začel ukvarjati z glasbo, učil se je igrati kitaro in v srednji šoli odkril bende, kot so Sex Pistols in The Clash. "Otroci so me klicali peder in me pretepali. Všeč mi je bila filozofija panka, ki pravi, da se je treba boriti proti krivicam, ki se ti dogajajo."

V srednji šoli je hodil s puncami. "Ženske so me vedno privlačile, moja težava ni bila nikoli povezana s spolnostjo. Vendar sem imel vedno občutek, da če bi se lahko spremenil v žensko, bi to naredil v trenutku. Ta občutek je v meni vzbujal neskončen stres. Ves čas sem razmišljal o tem, da bom zmetal stran vsa svoja ženska oblačila in končal s tem norim početjem." Srednjo šolo je končal predčasno in šel na turnejo s svojo glasbeno skupino Against me!.  A tudi intenzivno ukvarjanje z glasbo ni pomagalo. Svojo stisko je izražal v besedilih: "Če bi izbiral sam, bi se rodil kot ženska", "Mama mi je nekoč povedala, da bi mi dala ime Laura" in "Ko bom odrasel, bom lep in močan kot ona".

Potem se je zaljubil v Heather Hannoura (umetnico in oblikovalko, ki je pozneje postala njegova žena) in se odločil, da bo od zdaj naprej živel kot moški. Njegova odločitev in Heatherina nosečnost sta povzročili, da se je znašel v vrtincu odvisnosti od drog in alkohola. "Povsem sem otopel – nisem mogel pisati, nisem več funkcioniral. Laganje samemu sebi me je spravilo na dno." Dve leti sta minili v znamenju skrivnega raziskovanja in prebiranja blogov transseskusalk, potem se je v njem nekaj premaknilo. Pri enaintridesetih se je odločil in rekel nasvidenje Tommyju Gabelu.

Sledi zgodba, ki jo je Tommy razkril ekskluzivno za Cosmopolitan in govori o njegovem prvem letu, ki ga je preživel kot Laura.

Priznanje

6. februarja 2012, tri dni pred njenim rojstnim dnem, sem ženo Heather vprašal, ali se lahko pogovoriva. Mogoče čas ni bil najbolj primeren, ampak nisem mogel več čakati. Napetost, ki se je v meni nabirala vseh 31 let, je morala na dan. Legla sva na zakonsko posteljo, najina triletnica je spala v sosednjem prostoru, svoji lepi ženi sem pogledal v oči in ji priznal: "Transseksualec sem." Svojo glavo sem zakopal v njeno naročje in ji povedal, da se s tem borim že vse  svoje življenje. Pojma nisem imel, kako bo sprejela.

Rekla je nekaj v smislu: "To je vse, kar mi imaš povedati?" pozneje pa dodala,  da je bila prepričana, da ji bom predlagal ločitev, kar bi bilo veliko bolj strašno. Dejala je, da me ne bo nikoli zapustila. Naslednji dan sem povedal tudi fantom iz benda – bili so presenečeni, a so vsi v en glas zatrdili, da podpirajo mojo odločitev. Sprva jim sploh nisem nameraval povedati, a so besede kar zletele iz ust.

Na terapiji

Psihoterapevta, ki je bil specializiran za to področje, sem našel v kraju, več kot 100 kilometrov oddaljenem od doma. Nisem iskal nekoga, ki bi mi povedal, kaj naj naredim, saj sem to zelo dobro vedel. V resnici me je zanimalo samo pismo, ki bi potrdilo, da sem dovolj psihično stabilen za začetek hormonske terapije. Pet mesecev pozneje sem se s  potrdilom v žepu odpeljal z najinega zadnjega srečanja.

"Ste prepričani, da si to res želite?" me je vprašal endokrinolog, moja naslednja postaja pri uresničitvi življenjske želje, in mi, ko sem samozavestno pritrdil, napisal recept za nizke odmerke estrogena in progesterona, ki sem jih jemal nasled­nje tri mesece.

Hormoni

Šele ko sem 11. maja 2012 v roki držal tri majhne tabletke, sem se zavedel, da se bo moje življenje resnično spremenilo. V neprespanih nočeh sem si velikokrat predstavljal ta trenutek. Kaj če si bom premislil? Obstaja pot nazaj? Sprva sem si težko razlagal, zakaj se počutim drugače – zaradi zaužitih hormonov ali navdušenja, da se mi bodo velike želje končno uresničile?

A počasi so se začele tudi telesne spremembe – koža je postala mehkejša, lasje so začeli hitreje rasti, telesna maščoba se je prerazporedila, tudi prsi so začele rasti. Terapija ne bo vplivala na ton glasu, kaj takega bi bilo mogoče le z operacijo, a zanjo se ne bom odločil, ker mi je moj glas všeč, ko pojem.

Hčerki sem povedal, da bom vedno njen oči

Pri tem, kako Evelyn povedati, kaj se dogaja z mano, sem si pomagal z zgodovino rokenrola. Vsako jutro sva gledala videe in ovitke gramofonskih plošč – The New York Dolls, Boy George, Davie Bowie, Freddie Mercury ... hčerka je kmalu opazila, kako so se skozi leta spreminjali vsi ti glasbeniki. Seveda je bila osupla, ko sem se pred njo prvič pojavil kot ženska, in mi je nekega večera, ko sem jo spravljal v posteljo, rekla, naj se raje spet spremenim v fanta. Takrat sem najbolj podvomil o svoji odločitvi. Edino, kar sem ji lahko zagotovil, je, da bom vedno njen oči.

Tako me kliče še danes in me bo lahko, dokler bo tako želela. Ker se velikokrat znajdeva v situacijah, ko so zaradi tega ljudje zmedeni, me bo morda kdaj v prihodnosti začela klicati drugače. Res je nenavadno, ko me v ženskem stranišču pokliče oči. Skrbi me, kaj se bo zgodilo, ko bo začela hoditi v šolo in jo bodo drugi otroci zbadali. Ko se podobno zgodi meni, si mislim, naj se gredo vsi solit – in takšen pristop bi rad privzgojil tudi svoji hčerki.

Osebne stvari

Iskreno verjamem, da sva si z ženo sorodni duši in da nama je usojeno biti skupaj. Nikoli ne bom nikogar ljubil bolj, kot ljubim njo.

Najin seks je vedno bil nekaj posebnega in želim, da tako tudi ostane. Poleg strahu, kako bo moja transformacija vplivala na hčerkin razvoj in njeno počutje, me skrbi tudi to, kako bo  sprememba spola vplivala na intimnost, ki sva jo z leti zgradila z ženo. Hormonska terapija bo sčasoma vplivala na mojo erekcijo in prišel bo trenutek, ko je ne bo več. Nekoč se bom odločil za operativno odstranitev moških genitalij, do vagine in klitorisa bo potem samo še korak. Sprašujem se, če se bom Heather potem še zdel privlačen? Bo še hotela seksati z mano? O teh vprašanjih sem veliko razmišljal. S podobnimi se srečujejo lezbijke in ne dvomim, da bova tudi midva našla rešitev. Na novo bova morala ugotoviti, kaj nama prija. Najino razmerje čakajo izzivi – nekatere bova premagala lažje, druge težje.

Moje prvo mini krilo

Odločitev, da bom septembra na koncertu nosil mini krilo, je bila zame zelo pomembna. Bilo je prvič, da sem se tako oblekel v javnosti, v krilu sem nastopil pred nekaj tisoč oboževalci. Dobil sem ga od prijateljice – črno usnjeno in mi je res pristajalo. Malo me je skrbelo, kako se bom v njem premikal, sicer sem se počutil odlično. Koncert nam ni najbolje uspel, a zame je bilo pomembno le to, da sem se končno odločil za spremembo. Samozavest, ki jo dobiš, ko premagaš eno oviro, ti da polet, da se takoj lotiš nasled­nje. Zdaj pravim: sooči se s svojimi strahovi, a za to izberi pravo krilo.

Božič

Zadnjega božiča pred odločitvijo se nerad spominjam – pravzaprav se ga komaj spomnim, ker sem bil mrtvo pijan. Lansko leto je bilo drugače. Bili smo doma, samo mi trije, naša mala družinica. Evelyn naju je zbudila zgodaj: "Božiček je prišel, je kričala na ves glas!" Skupaj smo odpirali darila. V enem sta bila modrček in spodnje hlačke, darilo od Heather. Res smo se nasmejali.

Moji oboževalci

Presenečen sem bil nad tem, koliko fenov se je po naših koncertih oglasilo v zaodrju in mi izrazilo svojo podporo. Srečal sem veliko transseksualcev, moških in žensk, ki so mi prišli povedat, da sem zanje navdih. A v resnici ni tako, oni so navdih meni! Veliko sem spraševal o njihovi preobrazbi in ni jim bilo težko deliti nasvetov. V svojem domačem kraju ne poznam nikogar, ki bi bil transseksualec, a se počutim srečnega, ker imam prijatelje po vsem svetu. Ko sem odraščal, nisem imel nikogar, ki bi mi lahko pokazal, da tudi transseksualci lahko živijo srečno živ­ljen­je. Danes upam, da bom s svojo zgodbo pomagal tistim, ki se še iščejo.

Heatherina zgodba

Laurina žena, 36, je spregovorila o spremembah v njihovih življenjih

Si kdaj posumila, da ima Laura težave s tem kakšnega spola je?

Nikoli se mi ni zdelo, da ima Laura kakršnekoli težave s svojim spolom. Prej sem hodila z moškimi, ki so bili veliko bolj feminilni.

Na kaj si najprej pomislila, ko ti je Laura razkrila svojo skrivnost?

Zlomilo mi je srce, ko sem pomislila, kako dolgo se je sama borila s to težavo. Nisem bila jezna, ker ne morem soditi, kako težko je po šestih letih zakona razkriti nekaj takega. Poznam pare, ki so se v podobnih situacijah razšli, a jaz o tem nisem nikoli razmišljala. Še najbolj sem se bala tega, da jo bodo kot žensko začeli privlačiti moški. Ampak mi je zatrdila, da naj nanjo gledam kot na lezbijko. Po tem je marsikaj iz preteklosti začelo dobivati nov smisel.

Kaj iz preteklosti?

Spominjam se, da je pisala dnevnik, ki ga je skrbno skrivala pred mano. Nikoli si nisem drznila na skrivaj prebirati njenih skrivnosti. Zdaj razumem, zakaj jih je imela. Ko sem bila noseča, mi je rekla, da upa, da bo punčka, ker res nima pojma, kako bi bila lahko oče sinu. Tega takrat nisem razumela, odkar vem, kako je z njo, je drugače.

Poročila si se z moškim, zdaj si z žensko. Kako se počutiš?

Poročila sem se z osebo, ki jo globoko ljubim. Laurino priznanje mi je dalo misliti in spoznala sem, da stvari niso tako oprijemljive, kot se morda zdi na prvi pogled. Vedno sem mislila, da me zanima samo nasprotni spol, a očitno je drugače. Vznemirljivo je čutiti nove stvari.

Besedilo: Marina Khidekel

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc