Resnična zgodba: Človek kot prodajno blago

Pred nekaj meseci so v bližini več slovenskih srednjih šol opazili simpatičnega in nadvse komunikativnega fanta iz tujine, ki je kot za šalo navezoval stike z dekleti, jih popolnoma očaral in postal njihov dobri 'prijatelj'.

Poznavalci razmer trdijo, da je bil njegov pristop do punc zelo podoben načinom, na katere preprodajalci 'lovijo' žrtve za trgovino z ljudmi (TzL).

Po definiciji Evropskega sveta je to svetovni družbeni problem, ki poteka v treh korakih:

1. novačenje, transport, nastanitev ali sprejemanje oseb,
2. uporaba groženj, sile ali ustrahovanja, ugrabitev, zavajanje ali goljufija, zloraba položaja ali dajanje plačila ali drugih koristi, da bi oseba pristala na izkoriščanje, in
3. izkoriš­čanje.

"Posledica TzL je ravnanje z osebo kot s predmetom z namenom izkoriščanja katerekoli vrste – najpogosteje so v igri prostitucija ali druge oblike spolnih zlorab, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo, trgovina z organi, s človeškimi tkivi ali s krvjo," našteva Katjuša Popović, vodja društ­va Ključ, slovenskega centra za boj proti trgovini z ljudmi.

O pojavu TzL

Po ocenah strokovnjakov je TzL takoj za trgovino z drogami, orožjem in pranjem denarja najdobičkonosnejša dejavnost organiziranega kriminala, nedvomno pa je veliko bolj razširjena, kot si sploh lahko mislimo.

"Ljudje si pod pojmom TzL predstavljajo različne pojave, večinoma pa so zmotno prepričani, da tega v njihovem okolju ni," pravi Popovićeva.

Kaj o tem menijo obiskovalke in obiskovalci Cos­mopolitanove spletne strani, smo preverili v anketi, ki jo je izpolnilo več kot tisoč oseb – in ugotovili smo, da je obveščenost o tej vrsti kriminala kar dobra.

55,79 % sodelujočih v anketi ve, da TzL obstaja tudi pri nas, 37,91 % jih ni prepričanih, vendar mislijo, da je verjetno res že bil kakšen primer, 6,30 % pa jih živi v prepričan­ju, da tega pri nas ni oziroma za TzL še niso slišali.

Uradna statistika

V poročilu Medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije navajajo, da so leta 2010 pri nas identificirali 33 žrtev TzL, od tega 31 žensk, enega moškega in enega otroka. Toda Popovićeva zagotavlja, da te številke nikakor ne izražajo resnične situacije.

"Za slovenske državljane, ki so kot žrtve največkrat odpeljani, prodani in izko­riščeni v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji in Belgiji, praviloma izvemo veliko pozneje, šele takrat, ko se vrnejo iz tujine."

Statistika torej zajema le vrh ledene gore, nihče pa ne ve, kaj se skriva pod površjem. Neuradno naj bi bila na primer v Italiji leta 2007 prodana več kot dva milijona mladoletnikov, po Evropi pa naj bi bile številke, ki zajemajo tudi polnoletne osebe, seveda še bistveno višje.

Slovenija je tako država izvora kot ciljna smer, čez njo pa potekajo tudi 'trgovske poti'. Ocene, ki ti bodo vzele sapo, kažejo, da je v kremplje trgovine z ljudmi ujetih vsaj nekaj promilov (morda celo odstotkov) vseh oseb, ki legalno ali ilegalno živijo na ozemlju Republike Slovenije!

Kdo lahko postane žrtev?

"Kdorkoli, ne glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, narodnostno pripadnost, kraj bivanja, želje ..." opozarja Popovićeva in dodaja, da določene okoliščine (nerazumevanje s starši, osebnostne težave, želja po divjih avanturah, prevelika zaupljivost do neznancev, slaba ekonomska situacija ipd.) lahko še dodatno prispevajo k temu, da človek postane bolj ranljiv za pasti TzL.

Ena od skupin, ki so zanimive za trgovce z ljudmi, so tudi mladi.

"V svojo past te lahko zvabijo v bližini šole, ki jo obiskuješ, v tvojem priljubljenem lokalu, prek spleta in drugje.

Obljubili ti bodo marsikaj, lahko te zapeljejo, da se zaljubiš, in takrat jim boš verjela vse. Lahko obljubljajo noro zabavo, zaslužek, potovanja ...," pojasnjuje sogovornica.

"Posebej previdna bodi takrat, ko ti kdo reče, da s potovanjem ne boš imela stroškov, ker bo vse plačano ... To ne drži, vse boš odplačala z delom, v katerega te bodo prisilili."

Kako delujejo preprodajalci?

Trgovci z ljudmi svoje žrtve lovijo na različne načine. "Po navadi so odvisni od namena izkoriščanja, največkrat pa gre za laži, preslepitve, zavajanja, goljufije in ugrabitve," razlaga Popovićeva.

"Zadnje so pogoste pri prodaji organov, osebo nato omamijo in operirajo. Za prisilno prostitucijo pa uporabljajo tako imenovane 'loverboye', ki punce zapeljejo in jih na koncu prodajo preostalim členom kriminalne združbe."

Veliko je tudi novačenja po spletnih klepetalnicah, ki omogočajo anonimnost. Postopek je podoben kot v prejšnjem primeru: navezava stika z žrtvijo, leporečenje, seveda lažna predstavitev, spoznavanje, morda celo flirt ter na koncu povabilo na srečanje.

Lahko pa se tudi zgodi, da nekdo od trgovcev z ljudmi dobi celo neposredno ponudbo.

"Težava nastane, ko ta oseba zaradi ekonomske situacije ali drugih razlogov nima drugih možnosti in pris­tane na ponudbo, potem pa se pogoji dela spremenijo: plača je bistveno manjša od dogovorjene ali je sploh ni, pojavi se omejitev svobode gibanja in komunikacije z zunanjim svetom, nastanitev ni normalno bivališče, temveč klet, bunker, kontejner ..." nadaljuje sogovornica.

Pazi nase!

Na društvu Ključ poudarjajo, da previdnost ni nikoli odveč. S TzL sta najpogosteje, vendar ne vedno, povezana dva pojma: tujina in delo.

Tipične zgodbe oseb, ki so preživele trgovino z ljudmi, se namreč skoraj vedno vrtijo okoli mamljive ponudbe za delo v tujini, ki se je sprevrgla v izkoriščanje za spolne usluge, težja fizična dela, služabništvo ...

Pazljivo ravnaj predvsem v teh situacijah:

• ko greš na potovanje, nekomu zaupaj svoje načrte, bodi dosegljiva prek mobilnega telefona, shrani številke slovens­kih veleposlaništev, policije ter organizacij, ki pomagajo žrtvam kaznivih dejanj, pazi na osebne dokumente (ne daj jih nikomur, naredi kopije in jih skrij na različna mesta v obleki, torbi, nahrbtniku);
• ko se odločaš za delo v tujini, se pozanimaj o viru informacij o zaposlitvi ter o delodajalcu, pred začetkom dela se dogovori o pogojih dela in zahtevaj pogodbo (društvo Ključ ti lahko pomaga pri preverjanju verodostojnosti in zanesljivosti delodajalca ter pregleda pogodbo o delovnem razmerju);
• ko klepetaš po spletu, ne bodi preveč zaupljiva in ne izdajaj podrobnosti iz svojega življenja; previdna bodi pred srečanji na štiri oči – prvič nikoli ne pojdi sama, dogovori se na javnem, obljudenem kraju, staršem in prijatel­jem pa povej, kam greš;
• ko se zaljubiš v fanta, ki ga ne poznaš dobro, se spomni, da imajo kriminalne združbe v svojih vrstah 'loverboye', katerih naloga je zapeljevanje; tak moški punci laska, ji obljublja boljše življenje, jo obdaruje in jo postopoma čustveno naveže nase – na koncu pa jo izroči trgovcem z ljudmi.

Tukaj nekaj smrdi

Kaj narediš, če se ti zazdi, da lahko postaneš žrtev trgovcev z ljudmi?

Katjuša Popović odgovarja: "Če ugotoviš, da te nekdo skuša zapeljati, da bi te izkoristil, se lahko obrneš na društvo Ključ ter se pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš, in skupaj raziščeta možnosti pomoči. Če ti ponujajo, da odideš iz Slovenije, in si se odločila, da greš, to sporoči vsaj nekomu in zraven povej še, kdaj se nameravaš vrniti. Če te takrat ni in če se ne javljaš – to ni dober znak –, naj ta oseba sproži akcijo iskanja."

Vedno upoš­tevaj tudi napotke, ki smo jih zapisali zgoraj (kopiraj potni list, ker ga trgovci odvzamejo, in spravi kopije na različna mesta, zapomni si pomembne številke iz svojega mobilnega telefona, ker prav tako lahko ostaneš brez njega).

Kaj pa lahko storiš, če sumiš, da si že postala žrtev ali pa je v krempljih preprodajalcev nekdo, ki ga poznaš?

Glede na to, da je TzL dejavnost organiziranega kriminala, njene nevarnosti ne gre podcenjevati. To moraš nemudoma sporočiti na policijo (113) ali na društvo Ključ (080 17 22, več informacij je tudi na spletu, drustvo-kljuc.si), kjer bo tvoj (anonimen) klic sprejel strokovno usposobljen svetovalec.

Resnična zgodba št. 1

Decembra je bilo v Ljubljani veliko koncertov. Na enem od rejverskih se je 16-letno dekle zaljubilo v didžeja. Naslednji dan je z mamo odšlo po novoletnih nakupih in nato ostalo še malo zunaj. Domov se ni vrnilo.

Didžej je njo in njeno prijateljico, s katero sta že prej načrtovali pot v Italijo, povabil, naj ga tam spremljata na koncertih. Toda didžej je bil del kriminalne združbe, ki je služila denar s trgovino z ljudmi. Po koncertu so ju iz Italije odpeljali v Amsterdam in ju tam začeli pripravljati za 'delo'.

Njuna zgodba se je končala srečno. S pravočasno in intenzivno akcijo iskanja, v kateri so sodelovali slovenska in nizozemska policija, njune prijateljice ter društvo Ključ, so ju našli v enem izmed hotelov, kjer sta čakali, da ju odpeljejo na cesto.

Punci se sploh nista zavedali, v kaj sta nehote in nevede padli ter kaj bi se jima lahko zgodilo.

Resnična zgodba št. 2

Bila je s Primorske, bila je mladoletna. S starši se ni razumela, ker ji je šlo v šoli vse narobe. Veliko časa je preživela na spletu in si začela dopisovati s fantom, ki se je izdajal za 19-letnega. Na sliki je bil videti super. Pisal ji je lepe stvari in znal se je pogovarjati. Razumel jo je, ko mu je opisovala svoje težave.

Nekega dne jo je povabil, naj pride k njemu – in je šla. V Italijo. Ko je prišla na dogovorjeno mesto, jo je tam čakal neki moški. Povedal ji je, da njen sin ni mogel priti in naj gre kar z njim ...

Resnična zgodba št. 3

Življenje jo je pripeljalo v Slovenijo. Legalnega statusa ni imela. Javila se je na oglas in se zaposlila kot telefonistka.

Šef ji je povedal, da bi bilo zaželeno, da začne opravljati tudi delo erotične maserke. Začela je masirati in kmalu se je od nje pričakovalo, da se prostituira.

Tega ni želela, toda šef je ni hotel razumeti. On je zahteval. Postal je nasilen, veliko ji je grozil in jo pretepel. Ušla je. Nikoli ni videla denarja, ki ga je zaslužila kot telefonistka in maserka.

Resnična zgodba št. 4

Živela sta v neperspektivnem okolju in bila sta brez predsodkov. Sanjala sta o tem, da bi odšla. Ponudila se jima je priložnost – obljubljena dežela je bila Slovenija. Ona se bo prostituirala, on jo bo čuval, oba bosta dobro zaslužila in dali jima bodo tudi predplačilo.

Prišli so po njiju, ju odpeljali v Slovenijo in ju nastanili v hotel. Predplačila ni bilo. Delala sta kar precej, vendar tudi sprotnega plačila ni in ni bilo. Vse je pobrala šefinja s pojasnilom, da morata najprej odplačati stroške poti.

Potnih listov nista imela več pri sebi, saj ju je obdržal receptor. Denarja, da bi plačala hotel, nista imela – obdržala ga je šefinja. Bila sta ujeta.

Sodeluj v provokativni akciji, s katero društvo Ključ ozavešča o TzL: www.telesnica.si.

Besedilo: Manca Kraševec, foto: Shutterstock, za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo Katjuši Popović, vodji društva Ključ.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc