Prišla sem do svoje strehe nad glavo

Nakup stanovanja za običajnega smrtnika velja za največji strošek v življenju, in če se ne prištevaš med tiste redke srečnice z izjemno bogatimi starši, ki svojim otrokom na dan polnoletnosti podarijo čisto nov avto, kako leto kasneje pa še čisto novo stanovanje, potem si ta trenutek verjetno misliš, da si v godlji ... Tudi sama sem tako razmišljala še ne slabo leto nazaj in se spopadala z občutkom nemoči. Bila sem študentka, ki je že med srednjo šolo pridno služila denar, pa vendar ga ni bilo dovolj, da bi si lahko kupila majhen kotiček s svojo streho nad glavo. Velikokrat sem pomislila, da je nakup stanovanja zame popolnoma nedosegljiv projekt, predvsem zato, ker sem bila brez redne zaposlitve. A naj te potolažim. Še vedno nisem redno zaposlena, pa sem pred kratkim kupila svoje stanovanje! Zagotovo te zanima, kako mi je to uspelo ...

Vse se začne z varčevanjem

Ob novem letu sem sklenila, da bom zaključila študentsko delo in se pri delodajalcu dogovorila za sklenitev avtorske pogodbe, prek katere sem na svoj osebni račun kot plačo prejemala avtorski honorar. In na osnovi tega sem dobila kredit za stanovanje.

Na srečo mi je mama pred šestimi leti naj svetovala, začnem varčevati za stanovanje, in tako sem se odločila za varčevanje po svojih takratnih zmožnostih. Danes mi zaradi tega ni žal, ker sem v banki na osnovi tega varčevanja dobila ugodnejši kredit, kot bi ga sicer. Varčevanje se je obrestovalo tudi sodelavki Maši, ki pravi: “Varčevati sem začela pri 17 letih, saj sem vsak mesec honorarno delala. Kljub temu da sem varčevala, mi je še vedno uspelo iti kam na potovanje in si kaj kupiti.”

Nikoli ni prepozno!

Če le lahko, daj vsak mesec na stran majhno vsoto denarja, kolikor pač finančno zmoreš. 20-letna članica Cosmopolitanovega foruma ‘bej*ba’ varčuje za hišo v neposredni bližini hiše staršev. “Pred kratkim sem začela varčevati približno 200 evrčkov na mesec, a še je čas,” je napisala na forumu. Res je.

Nasvet: Nikoli ni prepozno za sklenitev varčevanja! Sama sem pet let varčevala prek Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, in čeprav sem privarčevala malce več, kot če bi se moj zasluženi denar z obrestmi plemenitil na varčevalnem računu ali bil vezan v depozite na banki, so mi po izteku sheme omogočili najem kredita z ugodnejšo obrestno mero. To mi je zelo pomagalo!

Najem – da ali ne?

Kot vsak mladostnik, ki mu domače stene v študentskih letih postanejo pretesne, sem tudi jaz sprva razmišljala o najemu, ker druge rešitve v tistem trenutku ni bilo, in verjamem, da se marsikdo odloči za to začasno rešitev, ker druge možnosti nima.

Po natančnem preračunavanju verjetno vsak pride do zaključka, da je to le metanje denarja v koš. Tudi 22-letna ‘suhavoda’, ki pravi: “Ta denar je že mogoče naložba v samostojnost, vendar ko na koncu leta potegneš črto, vidiš, da je nesmiselno ... Raje bi odplačevala kredit in bi vsaj vedela, da bo stanovanje nekoč moje.” Bolj kot izgubljen denar pa pri najemu igra glavno vlogo občutek (ne) domačnosti. “V bistvu nimaš doma, in to je mene zelo mučilo,” je napisala ‘suhavoda’, ki si je s fantom uredila dom v hiši njegovih staršev. “To je bila pač prva in najboljša možnost in ni nama žal. A kljub temu da imava stanovanje, razmišljam, kaj bi bilo, če bi šla narazen. V tem primeru ne bi imela kje živeti! Zato zdaj razmišljam za naprej in varčujem. Če bova ostala skupaj, bo denar namenjen najinim otrokom ali za naslednjo naložbo – hišo.”

Neprofitno stanovanje

Ker nimam staršev z veliko hišo, v kateri bi si lahko uredila stanovanje, sem iskala svojo pot do osamosvojitve. Potem ko sem že opustila misel na najemniško stanovanje, me je kot strela z jasnega zadela novica znanke Maje iz Brežic, ki je s fantom ravno opremljala neprofitno stanovanje, v katerem zdaj živi dva meseca. “Doma imamo veliko hišo, ampak midva tam nisva želela živeti, ker potrebujeva svoj mir. Prijavila sva se na razpis in dobila dvosobno stanovanje. Res sva imela srečo!” Neprofitno stanovanje je idealna rešitev tudi za udeleženko foruma ‘kr.eno’. “Verjetno sem ena redkih, ki mi lastno stanovanje ne pomeni popolnoma nič. Ne mislim, da je najemnina metanje denarja skozi okno, ker mi tudi ne pride na misel, da bi kupila kravo, ker bi se mi kupovanje mleka zdelo metanje denarja stran.”

Nasvet: Po dvajsetih letih najemniško stanovanje, pa čeprav zanj odšteješ njegovo prodajno vrednost, nikoli ni prepisano nate. In če si klub temu še vedno odločena vztrajati v najemniških stanovanjih, spremljaj razpise v svoji občini za najem neprofitnih ali socialnih stanovanj.

Beg pred odgovornostjo

21-letna ‘purple’ iz Ljubljane pa ne razmišlja o selitvi od doma, ker ji bodo starši pomagali urediti garsonjero v pritličju. “Ker imam doma dovolj prostora in v redu starše, se mi ni treba nikamor seliti!” Nakup stanovanja pa se ji zdi celo zgrešena investicija. “Če zbereš moči in se zakreditiraš, ti mogoče še kako znese, ampak potem si nadaljnjih deset let ne moreš privoščiti praktično ničesar. Tako življenje je pa dolgočasno, vsaj zame. O nakupu ne razmišljam, ker imam doma dovolj prostora.” Podobnega mišljenja je tudi Saška, ki ostaja v najemniškem stanovanju iz drugačnih razlogov. “V najemniškem stanovanju nimam nobenih obveznosti, razen plačevanja najemnine, in vem, da se lahko brez težav v vsakem trenutku preselim k fantu v Panamo.”

Nasvet: V primeru, če se boš preselila k fantu, ti ostane stanovanje, s katerim lahko razpolagaš na več načinov. Lahko ga v času tvoje odsotnosti oddaš v najem in z denarjem od najemnine še naprej odplačuješ kredit, lahko pa ga prodaš, poplačaš kredit banki in preostanek denarja nameniš za začetek življenja v tujini. V vsakem primeru ti na koncu ostane vsaj nekaj!

Lepo je imeti zaledje

“Čez 30 let, ko bom odplačala kredit za svoje prvo stanovanje, bom že babica,” se je ob misli na 30-letno odplačevanje zgrozila 25-letna Mateja, a druge možnosti enostavno ni imela, ker si je takoj želela kupiti dvosobno stanovanje, zato je vzela kredit na daljše obdobje, kljub temu da so ji finančno na pomoč priskočili tudi starši.

Lepo je, če ti družinski člani lahko stojijo ob strani, težava pa nastane, ko starši nimajo denarja niti za lastno stanovanje. S takšnim izzivom se je na poti osamosvajanja spopadla 35-letna Petra, ki si je zadala priti v veliko stanovanje, a postopoma. Začela je z življenjem v majhni garsonjeri, ki jo je skromno opremila za vsakdanje življenje. Denar, ki bi ga sicer lahko namenila dragi notranji opremi, je vsak mesec skrbno varčevala in čez nekaj let garsonjero prodala ter si s privarčevanim denarjem kupila večje stanovanje, ki ga je čez nekaj let na enak način prodala in se vselila v trisobnega, v katerem zdaj izjemno uživa.

Nasvet: Potrpežljivost je Petro pripeljala do velikega stanovanja, zato se ne boj začeti z majhnim stanovanjem. Če je treba, tudi izven mestnih središč, kjer so stanovanja malce cenejša.

Staro ali novo?

28-letna Helena se bo zaradi visokih cen nepremičnin v prestolnici s fantom preselila na obrobje. “Med iskanjem stanovanja sva ugotovila, da bistvenih razlik med cenami novih in starih stanovanj ni! Tudi če je staro stanovanje malce cenejše, bo čez nekaj let potrebno obnove, za kar bo spet treba seči globoko v žep. Problem pa je tudi v tem, da manjša na novo zgrajena stanovanja zelo hitro pokupijo. Ko izveš, da jih gradijo, so praktično že vsa pokupljena.”

V tem primeru ti je lahko v veliko pomoč nepremičninski agent. Lahko ti zaupam, da ti nepremičninski strokovnjak prihrani veliko živčnosti in te obvaruje pred morebitnimi prevarami. Moja zgodba iskanja stanovanja se je po zaslugi agentke odvila zelo hitro. Agentka je namreč glede na moje finančne zmožnosti in želje naredila izbor stanovanj, ki so bila vredna ogleda, po moji odločitvi za nakup pa še preverila verodostojnost vseh potrebnih dokumentov.

Nasvet: Ne glede na to, ali se odločiš za pomoč agenta ali ne, med postopkom nakupa ali najema stanovanja veliko sprašuj! Preden podpišeš kakršnokoli pogodbo, jo pozorno preberi in razjasni nejasnosti. Nihče se ti ne bo posmehoval, če se boš zanimala za svoje pravice! In ne pozabi – nakup stanovanja je denarna naložba za tvojo prihodnost!

Pomembni koraki na poti do osamosvajanja

• Z varčevanjem začni že v najstniških letih – svetujem ti, da začneš čim prej! Zavedaj se, da so le redke banke, ki za hipotekarni kredit ponudijo 100-odstotno vrednost nepremičnine, večina jih odobri kredit v višini 70 odstotkov, preostalih 30 pa moraš privarčevati sama.

• Če privarčevanega denarja nimaš, ti do kredita lahko pomagajo družinski člani, ki so kreditno sposobni ali imajo nepremičnino, ki jo lahko zastavijo. Lahko pa se odločiš tudi za dodatno zavarovanje, iz katerega lahko banka črpa sredstva v primeru, da ne bi redno plačevala kredita.

• Če se odločiš za kredit, vedi, da bo ugodnejši, če bo znesek manjši in odplačilna doba krajša. Če zmoreš, kredit z malce višjo mesečno anuiteto poplačaj v krajšem obdobju. Tako boš banki plačala manjše obresti. Strokovnjaki menijo, da je najugodnejša doba posojila 15 let.

• Ker banke ponujajo nižjo obrestno mero le svojim komitentom, preveri ponudbo vseh bank. V vsaki prosi za informativni izračun in pokaži konkurenčne ponudbe, ki bodo znižale obrestno mero. Če boš vztrajna pri pohajkovanju, boš lahko znižala pribitek bank za skoraj celosten odstotek.

Če imaš možnost, si uredi stanovanje v hiši svojih ali fantovih staršev, a pred tem korakom dobro premisli, kako bo njihova bližina vplivala na tvoje življenje!

Metka Pravst