Praznik pomladi ob obloženi mizi

Nekoč so bili ti dnevi polni starih obredij.

Bogastvo običajev

Poseben je že teden pred cvetno nedeljo, ko otroci in tudi odrasli nabirajo zelenje in resje za cvetnonedeljsko butaro. Ljudje so včasih verovali, da je cvetni teden najprimernejši za obdelovanje vrta, za sajenje in presajanje rož, saj so ime tega tedna povezovali s cvetjem.

Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, v katerem se zvrsti sklop šeg in obredij z natančno določenim scenarijem iz Kristusovega življenja, smrti, vstajenja in odrešenja.

Prvi trije dnevi velikega tedna so še delovni, ko se ljudje pripravljajo na veliki praznik. Vse mora biti počiščeno: hiša, pohištvo in obleke in vsa okolica domovanj.

Veliki petek

... in žegnanje na soboto

Veliki petek je za verne katoličane dan žalovanja, ko mora biti mir pri hiši in je zapovedan strogi post. Marsikje pa gospodinje prav na ta dan začnejo kuhati šunke in peči potice za velikonočni žegen, to je svečan blagoslov jedil, ki poteka na veliko soboto po farnih cerkvah in pri vaških kapelicah. V žegnu so bili ob kruhu in jagnjetini tudi prekajena krača, klobase, okrogla potica, medeni kolač, rdeče pobar­vani pirhi, nekaj korenin hrena in repni olupki. Vsaka od teh jedi ima tudi svoj simbolični pomen: krača predstavlja Kristusovo telo, repni olupki okove, okrogla potica trnovo krono, pirhi pomenijo kapljice krvi, klobase Kristusove rane, hren zadnji požirek kisa in žolča.

Velikonočna nedelja

... in praznična zabava na ponedeljek

Na sam praznik, velikonočno nedeljo, se vsa družina po maši zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu.

To je tudi še danes velik družinski praznik. Za obiske, izlete in praznično zabavo je namenjen velikonočni ponedeljek. Po lepi stari navadi so si fantje in dekleta na ta dan izmenjali pirhe. Sorodniki so hodili drug k drugemu na obisk po pisanke. To je bil praznik mladine, ki je prirejala tudi plese, se veselila ob raznih igricah s pirhi, kot so tarčanje, sekanje jac in valičanje.