Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona tokrat razmišlja, kaj lahko kozmetika, ki jo uporabljate (ali je ne uporabljate), pove o vas.
Pozdravljena, Polona,
imam vprašanje, ki se mi zdi hkrati banalno in grozno pomembno. Sem na precej odgovornem položaju v podjetju, vodim ekipo, imam dobro plačo, urejeno življenje, rada si privoščim lepe stvari.
Kljub temu pa to ne pomeni, da sem snob. Vzgojena sem bila preprosto in taka sem ostala. Vso svojo kozmetiko na primer kupujem v dm-u. Moja maskara je Maybelline, puder Catrice, gel za tuširanje Balea. Obožujem jih in jih uporabljam že leta, ker mi ustrezajo. Nikoli nisem imela potrebe, da bi kupovala luksuzne znamke, ker iskreno ne vidim razlike, ki bi upravičila ceno. Tudi če sem kdaj slučajno kupila kak drag puder, na primer Dior ali Estee Lauder, sem se hitro vrnila k svojemu, ker sem ga bolj navajena.
Dm imam na poti iz službe do doma in tudi moja mala rutina je, da se vsak teden ustavim tam in kupim, kar mi zmanjka.
No, ampak to je očitno problem. Ker moje sodelavke so čisto druga zgodba. Chanel, Dior, Charlotte Tilbury, Hourglass, Aesop, La Mer ... O vseh teh znamkah (vseh niti ne poznam) nonstop govorijo, si jih kažejo, to je del njihovega imidža. Slovenske drogerije so po njihovem mnenju "pod nivojem" ali za mlade, one kupujejo na letališčih, naročajo stvari po ekskluzivnih straneh po internetu in tako dalje in tako dalje.
Ko gremo na službena potovanja ali kakšne dogodke, se začnejo pogovori o serumu za 120 evrov, o "signature" nišnih parfumih, o tem, kaj kdo uporablja. Jaz modro molčim. Enkrat sem odprla kozmetično torbico v njihovi družbi in sem se dejansko počutila … poceni. Kot da sem nekaj manj. In to samo zato, ker imam noter stvari iz dm-a.
Naj poudarim: lahko bi si privoščila dražje stvari. Ampak jih nočem kupovati samo zato, da bi ustrezala nekemu standardu. Po drugi strani pa me je začelo motiti, da me je sram. Bi morala sprejeti, da določen položaj prinaša tudi določen standard?
Uspešna
Draga uspešna,
saj verjetno že veš, da nisi problem ne ti ne tvoja kozmetična torbica. Problem je igra, v kateri si se znašla.
V določenih okoljih luksuz ni več izbira, ampak signal. Ne gre več za to, kaj ti ustreza, ampak kaj sporočaš. Dior ni samo puder. Je status. Aesop ni samo milo. Je identiteta. In tvoje sodelavke to zelo dobro razumejo. Zato njihovi pogovori niso samo o kozmetiki, ampak bolj govorijo o pripadnosti.
Toda – ti tej skupini v bistvu že pripadaš. Imaš položaj, kompetence, denar ... vsega tega samo ne kažeš navzven na tak način. In to jih – bolj kot misliš – verjetno tudi malo zmede.
Verjamem ti pa, da čutiš sram. Ta se ne pojavi zato, ker delaš nekaj narobe, ampak ker si v okolju, kjer tvoje izbire niso sprejeta norma. Če si dovolj časa izpostavljena temu, začneš dvomiti vase. To je čisto človeško.
Ampak vprašaj se: zakaj bi zamenjala nekaj, kar ti očitno deluje, samo zato, da bi zadovoljila tuje oči? Če ti maskara iz dm-a naredi trepalnice, ki jih želiš, potem je to dobra maskara. Ne glede na ceno. Če ti Balea ne izsuši kože, je to dober gel. Pika.
Edina stvar, ki tukaj visi v zraku, je vprašanje: želiš kupovati luksuz – ali želiš kupovati sprejetost? Ker to sta dve zelo različni stvari. Če te veseli Dior, ga kupi. Če te ne, ga pusti na polici. Ampak ne začni graditi identitete na etiketi. Ker potem ne boš nikoli končala.
Vedno bo obstajal še dražji serum, še bolj modna znamka, še ena stvar, ki jo "moraš imeti". Ne pozabi: položaj si si prislužila z delom, ne z embalažo. In če komu to ni jasno, mu tudi Charlotte Tilbury v tvoji kozmetični torbici ne bo pomagala razumeti.
Polona
