Iskrena izpoved slovenske mamice: "Obžalujem, da sem rodila, in to je razlog"

"Obžalujem, da sem rodila. Zanima me, če se še kakšna ženska tako počuti, je še kateri žal, da je rodila, da se je odločila za otroka? Mogoče tudi kakšen oče lahko reče kaj na to temo!?

Nikoli nisem bila prepričana, če si želim postati mama. Potem sem spoznala njega, ki je celo življenje sanjal, da bo imel otroke. Pregovoril me je.

Res je bil dober v tem, da te je prepričal, tudi v najbolj nemogoče odločitve. In tako sva dobila otroka. Nosečnost je bila naporna, on je sprejel novo službo in večino časa sem bila sama. Ko se je rodil otrok, mi je obljubil, da bo vse drugače, da bo v službi naredil vse, da bo čim več z nama. Po nekaj neprespanih nočeh v prvih dneh, se je odločil, da sprejme službo v tujini.

In tako sem sama ostala z dojenčkom, ki je jokal dan in noč, ki ni hotel jesti, ki je imel nore krče. Tako zelo sem bila izgubljena in utrujena, da kakšen dan sploh ne vem, kako sem šla čez dan. Nisem imela časa jesti, osebna higiena je bila na minimumu, neprespana, prestrašena, živčna, sem se spopadala z vsakim dnem posebej.

Ko danes gledam nazaj, sem verjetno imela poporodno depresijo. Njega, razen za Božič, ni bilo nikoli več k nama. Nakazuje nama denar in to je vse, kar imava od njega.

Otrok je šel v vrtec, sami problemi! Jaz sem ostala doma na dolgotrajni bolniški, izgorela. V vrtcu so mi predlagali, da bi ga imela doma ali mu našla varuško, tako naporen je bil. Motil je celo skupino. Vse njegovo zgodnje otroštvo je bilo zame kot življenje v megli.

Sedaj hodi v šolo. Še vedno je naporen za znoret, jaz pa sem še vedno sama za vse. Imam ga rada, a samo zato, ker je moj otrok. Cel čas razmišljam samo, kako bi ga naprtila tudi njegovemu očetu, da še on občuti vse te starševske radosti, navsezadnje si je on želel otroka, z njim pa do danes ni preživel vsega skupaj niti en mesec življenja," je na priljubljenem forumu potarnala slovenska mama.

Ne spreglej:

• "Tašča name pritiska, da svojo novorojenčico poimenujem ..." (zapis razburjene slovenske mamice)
• Ali srečno poročeni moški varajo? Tole ti bo dalo konkretno misliti (+ zapis moškega)
• "Je moj fant homoseksualec? Zadnjič je namreč med spolnim odnosom ..." (klic na pomoč Celjanke)

Medtem ko se med komentarji ni našla nobena ženska, ki bi rojstvo svojega otroka obžalovala, pa ji je en izmed članov namenil spodnji zapis:

"Verjetno ima otrok kakšno (morda blago avtistično) motnjo, da je tako zahteven. Če bi bil normalen, bi se do šole že umiril. Tega je žal čedalje več. Čim prej mu zrihtaj psihologa, da ne bo prepozno. Ko bo enkrat v puberteti, ne bo hotel več sodelovati in potem se bodo šele začeli pravi problemi. Medtem pa tudi sama lahko veliko narediš. Obstajajo tudi razne igre, aktivnosti za hiperaktivne otroke.

Zmotno je, da je treba take otroke zdivjati, da so potem utrujeni in da dajo mir. Obratno, treba jih je umirjati in se iti z njimi igre, ki jim razvijajo fokus. Mirna, nežna glasba, igre, pri katerih je potrebno razmišljanje, koncentracija, sodelovanje,…

Naredi prijetno vzdušje pri igri, recimo na tleh pogrni dekico, daj nežno glasbo in razpostavita karte za igro  Spomin. Naj se ti fantek usede v naročje in počasi igrajta.  Ko se naveliča, ga spodbudi, da bosta nehala, samo da naj najde vsak od vaju še en par. Potem pa res nehajta in pohvalita en drugega. Postopoma podaljšujta čas igre. Še je podobnih iger, na primer šah, če je fantek zelo inteligenten. Najdi še kaj na netu.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc