Pomisli na svoje otroštvo. Zelo verjetno je, da si bila tudi ti brezskrbno in zabavno dekletce, ki je bilo popolnoma osredotočeno nase ter se ni brzdalo pri svojih željah in dejanjih. Smisel vsega je bil pravzaprav ta, da se zabavaš, raziskuješ in se učiš na lastnih izkušnjah. Toda otroška brezskrbnost slej ko prej mine, kajne?
Kam je izginila deklica?
Veliko razlogov obstaja, zakaj dekleta izgubijo del svojega notranjega jaza, ko odrastejo. Eden izmed poglavitnejših je zagotovo ta, da se v času mladoletnosti dekleta začnejo prepričevati, da morajo biti popolna. Če ne drugače, so to prebrala v svojih najljubših pravljicah.
Tako kot Pepelka si tudi ti verjela, da moraš biti pridna zato, da boš nekoč dobila priložnost, da pokažeš svoj pravi jaz in spoznaš princa svojih sanj. V takšno vedenje nas pravzaprav sili družba: biti moramo lepe, družabne in seveda uspešne v šoli. In čeprav so takšna pričakovanja povsem običajen del našega odraščanja, nekatera dekleta pri tem spotoma izgubijo pomemben del svoje osebnosti. Včasih se igraš družabne igre, v katerih te vedno premagajo druge deklice.
Ko si bila najstnica, si tudi ti želela ugajati in biti priljubljena, zato je bil to zate povsem samoumeven korak naprej. Pri tem pa se nisi zavedala, da si s tem, ko si se začela prilagajati drugim in pozabljati nase, v bistvu naredila korak nazaj.
Potreba po tem, da se prilagajaš večini in narediš vse tako, kot misliš, da od tebe pričakujejo drugi, te je pahnila v nove spremembe, ki niso nujno ustrezale tvojemu značaju. Morda si veliko več časa začela namenjati svoji zunanjosti (kar ti prej ni padlo na pamet), manj pa svojemu najljubšemu hobiju (ker ti je nekdo rekel, da je zbiranje prtičkov in znamk skrajno otročje).
Ali pa si si mogoče tako želela, da bi bila priljubljena, da nisi več hotela sprejemati novih izzivov, zaradi katerih bi lahko izstopala. Ne nazadnje ima pri vsem tem pomembno vlogo tudi čas. Ko smo bili otroci, smo imeli ure in ure časa za igranje, sanjarjenje in zabavo, v obdobju odraslosti pa imamo zaradi čedalje več obveznosti vedno manj časa zase. Zato si tudi ti zanemarila vse tiste stvari, ki so te ali pa bi te lahko osrečile.
Posledica tega je, da je skupaj s tem izginila tudi tvoja nagajiva in drzna narava. In to je vse prej kot dobra novica: prav tvoja otroškost ti namreč lahko tudi zdaj, ko si odrasla ženska, pomaga odkriti, kdo si v resnici, po drugi strani pa ima tudi bolj praktične prednosti: zakaj ne bi dala nagajivki v sebi priložnosti, da ti pomaga osvojiti moškega, v katerega si se zagledala, ali pa, da se zaradi te nagajivke povsem odklopiš na počitnicah?
Pa to nikakor ne pomeni, da se moraš obnašati nezrelo in otročje. Notranja deklica ti bo kvečjemu lahko pomagala sprevideti, katere značilnosti, ki si se jim odrekla, lahko ponovno vgradiš v svojo osebnost in kako jih lahko izkoristiš v svoj prid. Z našimi nasveti ti bo to lahko tudi uspelo.
Definiraj, kaj ti manjka
27-letna Varja dobro ve, kako je, če izgubiš del svoje otroškosti. “Spomnim se, da sem vedno nosila pisana krila živih barv, bila sem glavna na šolskih proslavah, pela sem in recitirala, igrala v vsaki šolski predstavi ter izjemno uživala na odru. Mama mi je pred kratkim zaupala, da je bila prepričana, da bom postala igralka. Njene besede so mi dale misliti in dojela sem, da sem se iz živahne deklice v času srednje šole spremenila v sramežljivo dekle, polno dvomov in kompleksov. Ko sem se potem pogledala v ogledalo, sem se kar zgrozila: tako kot po navadi sem bila oblečena v črno – popolno nasprotje od živih barv, ki sem jih nosila kot otrok.”
Če se boš tudi ti ozrla nazaj in se primerjala z deklico, kakršna si bila včasih, boš tudi ti lažje ugotovila, kaj ti zdaj, ko si postala ‘prava ženska’, manjka. Pri tem si lahko pomagaš tudi s preprostimi afirmacijami, kakršne so na spletni strani ipopin.com.
Če meniš, da ti primanjkuje samozavesti, ki si je v otroštvu imela na pretek, si pomagaj s ponavljanjem stavka: Mirno se soočam z vsakim izzivom, ki mi pride na pot. Če misliš, da si izgubila stik sama s sabo ter da si predvsem zmedena in neodločna, bi bil zate primeren stavek: Zaupam svojemu notranjemu duhu, da me vodi. Večkrat si ga ponavljaj.
Posebno pozornost nameni stvarem in lastnostim, ob katerih si rečeš: “Uau, to pa res pogrešam pri sebi.’’ Vse, kar te navdaja s hrepenenjem, poskusi ponovno uvesti v svoje življenje. Če ti spomin ne služi več dobro, si lahko pomagaš s spominki, ki so ti ostali iz otroštva. Kakšno popoldne nameni listanju starih družinskih albumov in prebiranju dnevnikov, ki si jih pisala, še preden se ti je to zdelo neumno početje.
Tako se boš lažje spomnila na svojo neukročeno, nadarjeno in samozavestno naravo. Obišči tudi sestrično ali sosedo, s katero si preživela ure in ure na domačem dvorišču. Morda ti bo ona znala kaj več povedati o tem, kaj si rada počela. In ko smo že pri igranju na dvorišču, sploh še veš, kako se igra gumitvist?
Najdi svoj stari jaz
Ko boš spoznala, kaj pogrešaš iz otroških časov, bo napočil tudi čas, da nekaj narediš v zvezi s tem. Če nič drugega, bodi pozorna na to, kaj te navdihuje in se navezuje na tisto, kar si rada počela v otroštvu ali rani mladosti. Če si vedno želela napisati roman, ni nujno, da se usedeš za računalnik in natipkaš 400 strani dolgo zgodbo. Dovolj bo že, da ponovno posežeš po knjigah, v katerih si tako uživala, ali pa obiščeš knjigarno, kjer bo iz svoje najnovejše knjige bral tvoj najljubši pisatelj ali pesnik.
Ali pa tako kot 26-letna Mija ponovno obudiš pomemben del svojega značaja: “Kot otrok sem bila zelo družabna in klepetava. Ko sem končala s študijem in začela delati, pa je moj vsakdanjik postal tako dolgočasen, da sem po službi vsak dan šla naravnost domov in tam ostala do naslednjega jutra. Ko sem spoznala, kako ubijam svojo družabno plat, sem se ozrla okrog in se vprašala, s kom se pravzaprav želim družiti. Nekaj sodelavcev, ki so mi pri srcu, sem povabila na pijačo, in tako se zdaj redno dobivamo in zabavamo.”
Na kakršenkoli način že boš nahranila svojega notranjega otroka, glej, da boš to od zdaj naprej počela kar se da redno in temeljito ter pri tem predvsem poslušala svojo intuicijo. Vse, kar te osrečuje, je prava pot, da ponovno najdeš vse tisto, kar si sčasoma pozabila ali izgubila.
Pozabi na pričakovanja drugih Za konec še to: ko boš v svoje življenje ponovno vnesla nekaj otroške nedolžnosti, bo to lahko vznemirilo kar nekaj ljudi, ki te obkrožajo. Tvoje prijateljice lahko menijo, da izgubljaš čas s tečajem ali hobijem, s katerim si se vedno želela ukvarjati, in da bi morala več časa nameniti njim. Ali pa bo tvoj fant neprijetno presenečen, ko bo odkril, da si veliko bolj divja in neobvladljiva, kot je mislil.
Karkoli že drugi pričakujejo od tebe, jim nikar ne dovoli, da pritiskajo nate in te nazadnje prisilijo, da se vrneš na stara, dolgočasna in duhamorna pota. Ne nazadnje živiš zato, da uživaš in osrečiš samo sebe, ne pa zato, da delaš tisto, kar pričakujejo drugi. In čeprav ti tvoja družina in prijatelji želijo le najboljše, si vedno samo ti edina, ki zagotovo ve, kaj je tisto, kar ustreza tvoji pravi naravi.
Kaj pogrešaš pri sebi?
Če boš na kateregakoli od spodnjih vprašanj odgovorila pozitivno, ti priporočamo, da ponovno poiščeš deklico v sebi.
1. Opažaš, da se strinjaš s tem, kar povedo drugi, samo zato, da ne bi pritegnila pozornosti nase?
2. Se kdaj počutiš, kot da se sploh ne poznaš?
3. Ali si nagnjena k temu, da potrebe drugih ljudi postavljaš pred svoje?
4. Se ti je v srednji šoli zdelo najbolj pomembno to, da se trudiš biti takšna kot drugi?
5. Se strinjaš z večinskim mnenjem samo zato, da ne bi povzročila prepira in neodobravanja?
6. Koliko sanj, ki si jih imela, ko si bila majhna, si zanemarila samo zato, ker se ti zdijo nerealistične in zato neuresničljive?
Priredila: Marta Pirnar Tittle
