Kdaj si se nazadnje počutila popolno, srečno, mirno, navdušeno, ustvarjalno, sijoče, neustavljivo cvetoče, zmagovalno ter napolnjeno s strastmi in željami? Slišim čričke? Nič hudega, nisi edina.
Ojej, tako zelo nisi edina! Zgodilo se je tudi meni. Od leta 1993 je minilo že dvajset let in me potegnilo v koš k vsem tistim, ki niso več najstniki, še manj otroci. Sem na točki v življenju, ko lahko ponosno žalujem za vsemi preteklimi dogodki, ki so me oblikovali v osebo, kakršna sem danes, in gledam proti obzorju vseh norih stvari, ki jih v življenju še lahko dosežem. Ob tem pa se zavedam, kako izgubljeno življenje pravkar živim. V meni se mešajo strah, vznemirjenje, nostalgija in nekoristna ujetost.
Stanje okoli dvajsetega leta bi najlažje opisala z otrokom v odraslih oblačilih. Z avtomobilskimi ključi in brez denarja za bencin. Z velikim apetitom in preveč lenim odnosom, da bi namesto hitre hrane nekaj skuhal sam. Z viškom energije, razgledanosti in potenciala, ki jih izkoristi za obsesivno gledanje ameriških serij in brezciljno ponočevanje. Prav tako nikoli prej in verjetno nikoli pozneje nismo in ne bomo videti tako dobro kot zdaj. Namesto da bi spreminjali svet, pa naši dnevi minevajo v pričakovanju dneva, ko bomo končali šolanje in se končno lahko zaposlili na sanjskem delovnem mestu, za katerega vsi vemo, da skoraj gotovo ne bo prišlo.
Legalno smo odrasli, ko napolnimo 18 let, realno pa se je meja po novih izračunih prestavila nekam okoli 25. leta.
Gotovo se z določeno starostjo v našem življenju ne bo nič spremenilo, pa tudi z besedami 'nočem odrasti' se ne bomo obvarovali te 'slavne odraslosti'. Kako torej končati to težavno obdobje, ki ti po eni strani daje odličen občutek, a hkrati vzbuja težka eksistencialna vprašanja, kot so Kdo sem?, Kam grem? in Kako za vraga naj tja pridem? Nikamor se ti ne mudi. Če ne drugega, ljudje v primerjavi s preteklostjo tako kot odraščamo tudi živimo dlje.
In tudi če nisi v obdobju fizičnega precepa med otroštvom in odraslostjo, je novo leto odlična začetna točka, da ponovno najdeš sebe, se znebiš nepotrebnih starih navad in zaživiš na novo.
Sprejmi se
Nič in nihče ni popoln. Popolnost ne obstaja, njeni približki pa so prej dolgočasni kot privlačni. Zato se sprejmi takšno, kot si. Nezaupanje vase te bo na poti v življenje le oviralo. Sprejmi tudi vse ostalo. Nehaj soditi in si ustvarjati predstave, kako bi moralo biti in kako bi se morali ljudje obnašati. Zares srečna boš šele takrat, ko se boš sprijaznila s svetom.
Na stvari glej objektivno
Nisi vedno v prvem planu samo ti. Mladi ljudje so običajno sebični, kot odrasla oseba pa moraš včasih zamenjati prioritete in pomisliti tudi na druge ter na to, kako tvoja dejanja vplivajo nanje. Gandhi je nekoč dejal: "Najboljši način, da najdeš samega sebe, je, da se najprej izgubiš v skrbi za druge." Spoznala boš, da tvoje težave niso vedno najpomembnejše, se zavedla realosti in svojega mesta v njej.
Opazuj druge
Pri osebi, ki jo spoštuješ, poišči tiste lastnosti, ki jo delajo takšno, kakršna je. Morda koga vprašaj za odrasel nasvet. Tvoji vrstniki v tem primeru ne pridejo v poštev, saj so verjetno v enakem položaju kot ti. Pri tem pa ne pozabi ločiti svojih misli od tujih in se predvsem zanašaj nase. Izključi avtopilota, ki usmerja tvoje življenje, in se sama nauči leteti. Nihče nima pravice govoriti, kako bi morala ti živeti.
Izdelaj časovnico svojih ciljev
Lahko si jih zapišeš na list papirja in določiš čas, ko želiš izpolniti manjše in večje cilje. A ker to po navadi ustvari le zaviralni pritisk, o njih vsaj razmišljaj. Poleg novih ciljev se spomni tudi tistih, ki si jih že dosegla in so pomembneje vplivali na tvoje življenje. Takšno načrtovanje ti bo pokazalo ločnico med stvarmi, ki te v življenju le ovirajo, in tistimi, ki te ženejo naprej. Slabe navade poskušaj opustiti.
Bodi sama
Organiziraj svet okoli sebe in se znebi motečih dejavnikov. Pospravi sobo, naredi domačo nalogo in reši tisti prepir s prijateljem, ki ti leži na duši. Šele tako boš imela čas, da se posvetiš le sebi. Nauči se biti sama in uživati v samoti. Pojdi na sprehod ali se odpelji nekam dovolj daleč, da se boš lahko pogovarjala le s svojimi mislimi. Sama ne pomeni osamljena, temveč samozadostna. Če si ustvarjalna oseba, se ti utegne zgoditi, da ti bo čas, ki si ga boš vzela zase, pomagal razviti nove kreativne ideje. Ne poskušaj ugajati vsem, saj je to nemogoče. Predvsem moraš ugajati sebi.
Spoznaj svoje strasti
Verjamem, da je to najpomembnejša točka v iskanju samega sebe. Ko najdeš stvar, ki te spravlja v boljšo voljo, v katero verjameš in jo občuduješ, se ukvarjaj z njo ne glede na to, kaj mislijo drugi. Če si našla nekaj vredno tvojega časa, žrtvovanj in celo solz, potem si našla najpomembnejši dejavnik svojega življenja.
Odraščanje in iskanje samega sebe sta potovanje, ne le ena smer. Zato bodi pripravljena na slepe ulice, strme vzpone in prepade. Ne bo lahko, vendar če je pot lahka, pogosto vodi navzdol. Potuj, raziskuj, smej se in joči, vrzi se v vodo in plavaj, vedno pa se drži pravila bodi to, kar si.
Srečno pot!
Pripravila: Anamarija Lukovac
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc