Nujno bi mu rada nekaj povedala, on pa se je čisto zaprl vase in te sploh ne sliši. Poskusiš se pogovoriti prvič, drugič, potem še tretjič, pa nič. Kaj pa zdaj?
Od vseh razlik med moškimi in ženskami je ena od najbolj skrivnostnih prav nagnjenost predstavnikov močnejšega spola, da se v najbolj perečih trenutkih v življenju povlečejo vase in se za nekaj časa umaknejo v svoj svet. In medtem ko ždijo v svojih kotičkih, se ženske sprašujemo, kaj za božjo voljo smo naredile narobe in kako, če sploh, jim lahko pomagamo.
Zakaj se umakne
“Moj Edi je vedno imel navado, da se je kar iznenada zaprl vase. No, vsaj meni ni nikoli povedal razloga, zakaj se ni več pogovarjal z mano, in je, namesto da bi vsaj poskušal odgovoriti na moja vprašanja, raje šel v dnevno sobo in prižgal televizijo. Bolj ko sem silila vanj, slabše je bilo in še bolj se je zaprl vase. Normalno, da sem bila zbegana in da me je bilo strah. Mislila sem, da me ne ljubi več,” o svoji stiski v času njegove molčečnosti pravi 28-letna Judita.
Njeni strahovi in poskusi, da bi partnerju pomagala, so se končali, ko ji je v roke prišla knjiga dr. Johna Graya z naslovom Moški so drugačni, ženske tudi. “Nikoli nisem bila zagovornica knjig za samopomoč, toda ko mi je prijateljica omenila, da avtor v njej piše prav o takšnih primerih moške tišine, sem jo takoj kupila. Bila sem prijetno presenečena,” pravi Judita.
In o čem točno govori dr. Gray v svoji uspešnici, ki je tako kot mnogo njegovih knjig postala ena najbolj prodajanih knjig za samopomoč v medsebojnih odnosih na svetu? Eden od najpomembnejših sklepov, ki ga Gray navaja pri razlikovanju moških in žensk, je, kako se eni in drugi soočajo s stresom in konflikti v odnosu. Moški se zavijejo v molk, medtem ko ženske postanejo nenavadno zgovorne.
“Moški se počuti bolje, če lahko problem reši; ona pa se počuti bolje, če lahko o problemu govori,” piše Gray in nadaljuje, da potemtakem ”rešitev njunih težav ni v njuni ljubezni, temveč v boljšem razumevanju nasprotnega spola.” Juditi je takšen preprost nasvet pomagal, da je nenadoma razumela celotno situacijo:
“Dojela sem, da je med nama čisto vse v najlepšem redu, le da jaz do zdaj nisem razumela njegove ‘moške’ tehnike soočanja in reševanja težav. Od takrat naprej se nisem več počutila zapostavljeno in zapuščeno, če se je raje usedel pred televizor ali pa šel na tenis, namesto da bi ostal doma in se pogovarjal z mano,” pravi Judita.
Moško obvladovanje težav
In kaj točno se dogaja z moškim, ki se znajde pod stresom? Moški (ki so, kot pravi Gray, z Marsa) cenijo vrednote, kot so moč, sposobnost in učinkovitost. Nenehno počnejo stvari, da bi se dokazali ter razvili svoje sposobnosti, spretnosti in moč.
“Marsovci so ponosni nase, če delo opravijo povsem sami … Ker Marsovec sam obvladuje svoje težave, ne čuti potrebe, da bi govoril o njih … Misli si: Zakaj bi kogarkoli vpletal, ko sem temu sam kos?” In prav to je razlog, zakaj se v konfliktnih in stresnih situacijah, ki potrebujejo rešitev, večina moških umakne v svoj svet.
“V takšnih trenutkih izgubi stik s partnerico, postane pozabljiv, neodziven in nepozoren. V pogovoru je raztresen in prisoten le s 5 odstotki svojih umskih sposobnosti, preostalih 95 odstotkov pa se ukvarja z rešitvijo problema … Da bi našel izhod iz brezizhodnega položaja, se loti manjših problemov, da bi se zamotil; bere časopis, gleda televizijo, vozi avto, se ukvarja s telovadbo, si ogleda nogometno tekmo itd. Vsaka aktivnost, ki ne zahteva več kot pet odstotkov njegovih umskih sposobnosti, mu lahko pomaga pozabiti na težave in se osvoboditi pritiska. Naslednjega dne se lahko spet osredotoči na problem.”
O tem, da so moški bolj ‘tihe sorte’, kadar se soočijo s kakšno miselno oviro ali čustveno situacijo, govorijo tudi drugi terapevti in avtorji. Allan in Barbara Pease v knjigi Zakaj moški ne poslušajo in Ženske ne znajo uporabljati zemljevidov razlagata, da se v nasprotju z žensko, pri kateri se aktivirajo govorni centri, pri moškem, ki je pod stresom, “v njegovih možganih aktivirajo centri za logično in prostorsko razmišljanje.”
Prav zato moški v času kriznih situacij ne govori navzven, temveč govori sam pri sebi. “Zato se moški pod stresom zapre vase in utihne. Aktivira se desna možganska polovica, ki analizira težavo in išče rešitve, leva polovica s centri za poslušanje in govor pa počiva. Njegovi možgani lahko opravljajo le eno nalogo naenkrat,” pravita A. in B. Pease, pri čemer menita, da moškega, ki išče rešitev, čudovito ponazarja znameniti Rodinov kip Mislec.
“Sedi na svoji skali, premišljuje o rešitvi, in to lahko počne samo, če je sam … ženske morajo razumeti, da je moškega, kadar se povzpne na svojo skalo, treba pustiti samega, da bo lahko premišljeval.”
Brez čustvene kondicije
Njegov molk pa se žal ne nanaša zgolj na njegovo reševanje težav. Čeprav se od ‘sodobnega’ in ‘modernega’ moškega pričakuje, da bo znal ne le ubesediti, temveč tudi pokazati svoja čustva, je to za marsikaterega moškega najtežja naloga na svetu.
“Več mesecev sem čakala na to, da mi je Grega povedal, da me ljubi, pa čeprav sva skoraj že živela skupaj in sem ga večkrat prosila, naj mi pove, kaj čuti in kaj si želi od najine zveze. Vedno mi je rekel samo, da je pomembno, da se dobro razumeva in da zakaj po nepotrebnem delam iz muhe slona. Ko mu je pozneje umrla mama in se je čisto zaprl vase, sem doumela, da je to pač njegov način čustvovanja in da mu je preprosto težko govoriti o tem,” pripoveduje 30-letna Helena.
Barbara De Angelis v knjigi Skrivnosti o moških, ki bi jih morala poznati vsaka ženska navaja razloge, zakaj se ti tvoj dragi tako težko zaupa. Po njenem mnenju moškim njihova čustva niso tako dostopna, kot so ženskam njihova:
“Za večino moških je notranji svet čustev skrivnosten in grozo zbujajoč kraj. Svet čustev jim je tuj. Večino moških so vzgojili, naj se ukvarjajo s tem, kar se dogaja v njihovi glavi, ne s tem, kar se dogaja v njihovem srcu. Zato svojim čustvom niso navajeni posvečati kaj več pozornosti,« pravi De Angelisova in poudarja, da je zato »večina moških brez čustvene kondicije.«
To je tudi razlog, zakaj je moškim tako težko ubesediti njihova čustva, najti prave besede za to, kar čutijo. Medtem ko bi ženske rade govorile o svojih čustvih, se moški torej umaknejo v svoj kokon. In ker smo prepričane, da to pomeni, da nas ne ljubijo, je prepir v hiši: očitki s tvoje strani letijo na vse strani, medtem pa se on čedalje bolj pogreza v tišino. Seveda lahko hitro prideš do določenih sklepov: tvoj moški je brezčuten, neobčutljiv in naravnost neizprosno hladen.
“Moška brezčutnost je samo pravljica. Moški so enako občutljivi kot ženske, v nekaterih pogledih pa še celo bolj. Gre le za to, da moškim njihova čustva niso vedno lahko dostopna. Čeprav je videti, kot da ne čutijo ničesar, so v resnici samo ne zavedajo, kaj čutijo,” pravi De Angelisova.
On je tiho, ti pa ...?
Po vsem povedanem je jasno, da si ženske večinoma narobe razlagamo molk svojih moških. Sklepi, da te sovraži, da te ne ljubi več in da te bo zapustil, ker si očitno nekaj storila narobe, so seveda za večino žensk popolnoma logični, hvala bogu pa največkrat popolnoma napačni.
“Strah ženske, da je njegov umik njena krivda, je odveč. Naučiti se mora svojega moškega preprosto pustiti pri miru, saj bo prej ali slej spet prišel iz svoje votline in vse bo spet v redu,” pravi dr. Gray. Žal se ženske poskušamo raje zateči k drugim, po našem mnenju bolj učinkovitim metodam. Mnogo jih meni, da se bo njihov moški bolje počutil, če mu bodo pozorno prisluhnile in mu zastavile veliko vprašanj.
Toda po mnenju dr. Graya s tem Marsovci postanejo še bolj jezni: “Ona ga nagonsko na ta način želi opogumiti, kot bi si sama želela v njegovem položaju. Čeprav je njen namen dober, je rezultat ravno nasproten od želenega.”
Potem ko je Judita razumela, zakaj se Edi rad ovije v tišino, ji ni bilo več težko počakati, da njen dragi premelje, kar je v določenem času pač moral premleti: “Če potrebujem pogovor, pač pokličem prijateljico in se dobim z njo. Tako lažje prebrodim njegovo tišino in nočne izhode s prijatelji, on pa ima po drugi strani mir pred mojimi nenehnimi vprašanji, kaj je narobe in zakaj je tako grd do mene.”
Tudi na čustvenem področju De Angelisova predlaga, da svojega partnerja raje ne zasujemo z vsemi svojimi čustvi naenkrat in pričakujemo, da se bo na to odzval. Veliko bolj mu bo pomagalo, da se ne bo izgubil v preobilici vaših besed in da bo znal priti do svojih čustev.”
In če ste mu pravkar izlile srce in zaupale vse svoje strahove, ki vam ne pustijo spati, on pa se samo bežno nasmehne in reče, da bo vse v redu? De Angelisova ponuja napačno in pravilno žensko reakcijo:
Narobe: Obtožujete ga, da je čustveno zaostal, vztrajate, da se morata pogovoriti zdaj, pa naj je to njemu všeč ali ne, hodite za njim po hiši in kričite, dokler vam ne začne vračati, potem pa jočete in mu očitate, da vas ne sprejema.
Pravilno: “Poslušaj, vem, da sem zdajle veliko govorila in da je verjetno vsega skupaj preveč. Kaj, ko bi malo nehala, da bova lahko oba razmislila, kako se počutiva, pa se bova lahko čez nekaj časa spet pogovorila? Ljubim te in vem, da lahko tole razrešiva.”
In če zgornji nasvet ne zaleže, bi se bilo, kot svetuje De Angelisova, nemara bolje zanesti na čisto preprost dotik. “Partnerja pobožajte, primite ga za roke, naslonite mu roko na ramo, objemite ga. Morda mu bo to pomagalo, da se bo iz glave preselil v srce.”
Njegov molk je vse prej kot v redu, če:
- se za njim skriva nasilna reakcija, zaradi katere zelo trpiš,
- se z molkom in umikom izogiba odgovornosti za odnos,
- se po vrnitvi iz svoje jame še vedno destruktivno naravnan,
- njegov molk popestrijo cinične pripombe in kritike na tvoj račun ali na račun vajinega odnosa.
Zakaj se umakne?
Terapevti se strinjajo, da so najbolj pogosti razlogi, zakaj se moški ovijejo v molk, naslednji:
- Meni, da mora razmisliti o problemu.
- Ne najde odgovora ali rešitve za problem ...
- Razburjen je ali zelo izpostavljen stresu.
- Molči, da bi se našel.
Marta Pirnar
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere