Imam 5-letnega sina. Sovražim ga. Ne prenesem biti ob njem.
V vsem je težava, ne glede na to, kaj narediš zanj. Dobi vse, kar si zaželi, ne da bi ga hkrati spreminjali v razvajenca. Ko je priden in vesel, dobi praktično vse, kar hoče (v mejah normale, seveda), ko je poreden, nesramen in podobno, pa ne dobi ničesar. Ampak zdi se, kot da to nima nobenega učinka nanj, v vsakem primeru je poreden.
Oponaša me, vpije, kriči, brca, ves čas jamra, in to kljub temu da mu obljubljamo sladoled/zabaven dan, preživet zunaj, če bo priden. Tepe svojega očeta, lomi stvari, ima izbruhe jeze v javnosti, do vseh je neverjetno gospodovalen, še posebej do svojega 5-letnega bratranca.
Za dve noči smo se odpravili na izlet, da bi se pridružili družini na počitnicah, in v načrtu smo imeli same lepe dejavnosti, na koncu pa smo se morali zaradi sina vrniti nazaj v sobo, njih pa pustiti, da počnejo te stvari sami.
Zaprla sem se v spalnico in jokala. Kako sva pristala s tako groznim otrokom? Kaj sem naredila? Šli smo na vožnjo z ladjico, on pa je ves čas jamral, da je lačen, čeprav za zajtrk po svoji izbiri ni želel veliko jesti. Kasneje smo hodili nekje 10 minut, on pa je le jokal in jokal, ker je imel utrujene noge. Hotel je sladoled, hotel je hrano, hotel je, da ga nosimo, in tako naprej. Obljubili smo mu, da gremo v park, kjer se bo lahko igral s svojim bratrancem, sladoled, hrano, pijačo. On pa je brez razloga vse uničil.
Dovolj imam. Z njim ne želim več nikamor, ne želim ga peljati na lepa mesta, ne želim mu privoščiti lepih stvari. Ne želim ga peljati na rojstne dneve prijateljev, saj vedno najde način, kako jih uničiti.
Nočem ga peljati na plavanje, saj se pritožuje tudi nad nečim, kar je njegova ideja. Nočem ga peljati v park ali na vožnjo s kolesom. V bistvu ga nočem niti gledati več. Dovolj imam tega, da sem prijazna, v zameno pa ne dobim nič dobrega.
Naj pojasnim, da ne sovražim svojega otroka. Morda sovražim njegovo obnašanje, ko je naporen, ampak sicer imam svojega sina najraje na svetu ter mu dajem ljubezen in potrpežljivost, kolikor se le da.
Vir: Reddit