Zagotovo si že slišala kakšno damo, ko pravi, da gre za terapijo malo nakupovat. In verjetno v tem nisi videla prav nič slabega. Vsak si gre namreč rad kupit kaj lepega, nekaj, kar si želi ali potrebuje.
Ko ni več užitka
A kaj ko v kompulzivnem nakupovanju ni več prav veliko užitka, kupljenih predmetov pa običajno sploh ne potrebujemo. Očitno je, da se to prisilno vedenje napaja iz motiva bega iz realnosti. A adrenalin in domišljija, ki začneta delovati pri zapravljanju, dajeta le lažen občutek osvoboditve od življenjskih problemov.
Znaki odvisnosti od nakupovanja:
- Kupuješ vedno več.
- Če ne kupuješ, se počutiš slabo.
- Nakupuješ sama.
- Nakupuješ, da se ognila resničnim problemom.
- Drugi mislijo, da imaš problem.
- Svoje življenje načrtuješ okoli nakupovanja.
- Na vsa zgornja vprašanja si odgovorila z da, a še vedno trdiš, da nimaš težav.
Spet krivi geni?
"Nihče ne ve, zakaj nekateri razvijejo odvisnost od nakupovanja, alkohola, drog, iger na srečo," še pravi dr. Ruta Engs: "Nekatere zadnje raziskave malce namigujejo, da so nekateri ljudje, od 10 do 15 odstotkov, že genetsko dovzetni za odvisno obnašanje, seveda pa je pomembno tudi okolje, priložnosti … No, nihče točno ne ve, zakaj."
Vse je v glavi
Spoznanje, da je odvisnost - torej tudi odvisnost od nakupovanja - v svojem bistvu bolezen možganov, je pomembno za načrtovanje zdravljenja, ki naj bi ugotovljene bolezenske spremembe vrnilo v prvotno stanje ali jih kompenziralo. Takšne cilje je mogoče doseči z zdravili ali z vedenjsko terapijo, ki se je izkazala za uspešno tudi pri drugih psiholoških motnjah.
Vir: Lisa