Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem se počasi izteka ustvarjalno in uspešno gledališko leto. Z veseljem in zanosom pa že pričakujejo novo sezono, ki jo bodo ustvarjali stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla skupaj z novimi avtorji pod umetniškim vodstvom Barbare Hieng Samobor.
V letu 2010 si je njihove predstave – odigrali so jih 450 – ogledalo 98.582 gledalcev. Zasedenost njihovih dvoran ostaja na zavidljivih 95 odstotkov.
Tudi v naslednji sezoni si bodo prizadevali doseči podobne številke.
Predstavitev gledaliske sezone 2011/2012
Prihajajoča gledališka sezona, šestdeseta sezona njihovega gledališča, prinaša 12 novih uprizoritev, in sicer šest na velikem odru, štiri na Mali sceni in dve koprodukciji.
V skladu s praznovanjem bo v repertoarju nekoliko več klasičnih besedil, kot so jih bili obiskovalci vajeni doslej, a tudi ta (z izjemo Namišljenega bolnika) bodo zajeta iz bazena manj razširjenih, redkeje uprizarjanih del. Na Mali sceni in v Studiu pa bodo uprizorili štiri nove tekste, prve izvedbe.
Gledališko sezono bodo septembra začeli s premiero Molièrove komedije Namišljeni bolnik, ki je smešna in srhljiva hkrati. Tokratna uprizoritev kompleksnega in aktualnega Namišljenega bolnika bo prva v vrsti počastitve 60. obletnice našega gledališča. Komedijo z glasbo in plesi v prevodu Josipa Vidmarja bo na veliki oder MGL po slabih tridesetih letih zopet postavil velikan modernega slovenskega gledališča Mile Korun. Leta 1982 je namreč to igro že režiral v MGL, vlogo Argana pa zaupal nepozabnemu Zlatku Šugmanu.
Oktobra bodo premierno uprizorili dramo Don Juan se vrne iz vojne nemškega dramatika Ödöna von Horvátha. Igro o mitološkem zapeljivcu, ki ga Horváth prikaže brez posebne erotike, bo režiral Dušan Jovanović, ki je na oder MGL postavil že 11 uprizoritev; prav tako pa smo v preteklosti uprizorili štiri njegova dela. Horváthov Don Juan v novem prevodu Urške P. Černe je z večino situacij in poant pisan današnjemu času na kožo.
Tretja premiera sezone obeležuje 60-letnico delovanja MGL. 29. decembra 1951 se ja namreč zgodila prva premiera na profesionalnem odru MGL, in sicer Cankarjev Jakob Ruda. Skupinica mladih gledaliških navdušencev se je prvič zbrala 1. novembra 1949 v prostorih Mestnega muzeja, kjer so se začele tkati ideje o novem gledališču. Ansambel takratnega Mestnega gledališča ljubljanskega je pred tem na drugih odrih ustvaril že štiri uprizoritve; prva je bila drama Nevihta ruskega avtorja Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega v režiji Marije Nablocke. Novembra 2011 bo Nevihti v prevodu Tatjane Stanič novo življenje navdahnil režiser Jernej Lorenci.
Februarja 2012 bodo premierno uprizorili komedijo Vitez čudes španskega baročnega avtorja Lopeja de Vege, ki je eden najplodovitejših piscev nasploh. Napisal je okrog 1.800 gledaliških iger, ki pomenijo prelomnico v španski dramatiki. Živahno in mojstrsko izbrušeno komedijo o sumljivih ljubezenskih intrigah in denarnih poslih v novem prevodu Primoža Viteza bo režiral Luka Martin Škof.
Četrta premiera bo mjuzikel, ki ga bodo sicer odigrali na velikem odru MGL, abonenti pa si ga bodo lahko ogledali tudi v čarobnem ambientu Križank, ko bomo skupaj z njimi praznovali 60 let delovanja (uradno obeležili 60-letnico MGL). Mjuzikel Čarovnice iz Eastwicka, ki ga podpisujeta pisec dialogov in songov John Dempsey ter avtor glasbe Dana P. Rowe, bo svojo ljubljansko premiero doživel konec marca 2012. Nastanek mjuzikla sta navdihnila sloviti istoimenski roman Johna Updika iz leta 1984 in njegova uspešna filmska upodobitev. Z režijo Čarovnic iz Eastwicka se v gledališče po triletnem premoru vrača češki režiser Stanislav Moša, ki ga občinstvo pozna po odmevnih postavitvah mjuziklov Kabaret, Goslač na strehi in Sugar – Nekateri so za vroče. Za prevod dialogov bo poskrbela Alja Predan, za songe pa Milan Dekleva.
Sezono na velikem odru bodo aprila končali s komedijo Ženitev pisatelja, dramatika in humorista Nikolaja Vasiljeviča Gogolja v prevodu Josipa Vidmarja. Zaključek sezone so zaupali režiserju Diegu de Brei. Ženitev je s svojim nepričakovanim razpletom sprva razburila sanktpeterburško in moskovsko občinstvo, kasneje pa se je trdno ustalila v železnem ruskem gledališkem repertoarju.
Na Mali sceni bo konec septembra premiera črne komedije Ptičeslovje predstavnika ruske postsovjetske dramatike Aleksandra Stroganova v prevodu Mihe Javornika. Stroganov je kot psihiater in psihoterapevt razvil poseben slog pisanja. Če je Čehov na široko odprl vrata psihologiji v gledališču, je Stroganov med tistimi, ki prinašajo gledališče v psihologijo. Prvo slovensko uprizoritev, nenavadno, na trenutke celo strašljivo komedijo, bo režiral Zvone Šedlbauer.
Sledi novembrska premiera drame Rekviem najpomembnejšega izraelskega dramatika Hanoha Levina v prevodu Klemna Jelinčiča Boeta. Izraelski avtor je poetično dramo Rekviem zasnoval po treh kratkih zgodbah Čehova – to so Rothschildova violina, Žalost in Zaspanost. Srhljivo neposredno, čeprav kot sanje rahlo stkano besedilo, ki govori o smrti, žalosti in žalovanju in ki se sprašuje o smislu oziroma nesmislu življenja, bo režiral Matjaž Zupančič.
Aprila 2012 bo premiera prve slovenske uprizoritve Dlje od najdlje škotske dramatičarke Zinnie Harris. Dramo mlade avtorice v prevodu Alenke Klabus Vesel bo režirala Tijana Zinajić. Neki angleški kritik je zapisal, da gre v tej igri za 'prikaz žalosti in lepote neke civilizacije, ki uničuje samo sebe'. Zinnie Harris je za svoje delo Dlje od najdlje prejela kar tri nagrade: nagrado Peggy Ramsay, nagrado John Whiting in prvo nagrado edinburškega festivala Fringe First.
Zadnja premiera na Mali sceni bo prva slovenska odrska uprizoritev Plesa v dežju Dominika Smoleta, Boštjana Hladnika in Nane Milčinski, ki je avtorica odrske priredbe. Ljubezensko dramo, ki skozi svojo črno-belo podobo slika temno in svetlo plat ljubezni, bo režiral Matjaž Berger. Ples v dežju je kultni film Boštjana Hladnika iz leta 1961, ljubezenska drama, ki je nastala po romaneskni predlogi Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan. V slavnostni sezoni Mestnega gledališča ljubljanskega so skupaj z ustvarjalci iz novomeškega Anton Podbevšek Teatra tej filmski mojstrovini sklenili napraviti odrski poklon.
Obetata se premieri dveh koprodrukcij
Tudi v naslednji sezoni bodo sodelovali z neinstitucionalnimi kulturnimi društvi oz. zavodi. Poleg lastnih uprizoritev bodo premierno pripravili še dve koprodukciji.
Oktobra bo prva slovenska uprizoritev drame Kisik ruskega avtorja Ivana Viripajeva v prevodu Mihe Javornika, v režiji Primoža Ekarta in koprodukciji z Imaginarnim. Viripajev, predstavnik najmlajše uveljavljene generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev, je aktiven na področju gledališke režije, igre in dramskega pisanja. Besedilo je napisano v desetih prizorih, vsak od njih pa reinterpretira po eno od desetih božjih zapovedi.
Januarja 2012 pa sledi interaktivni gledališki projekt Igorja Likarja Podobe v glasu ali Play Polič, ki bo nastal v koprodukciji z Arsmedio in Radiem Slovenija.
Več o tem in drugih aktivnostih Mestnega gledališča ljubljanskega tudi tukaj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
